Do nenavadnega procesa je prišlo, ker sta se soproga po poroki dogovorila, da počakata z otroki, dokler žena, jedrski fizik na univerzi v Aleksandriji, ne opravi raziskovalnega dela. Bala se je namreč, da bi sevanje, ki mu je bila izpostavljena, škodilo zarodku. Mož je bil sprva razumevajoč, po petnajstih letih zakona pa ga je potrpljenje minilo in se mu je zazdelo, da je dovolj dolgo čakal na potomstvo. Z ženo sta se začela prepirati in marca ga je zapustila. Soprog je na sodišču zahteval pravico do potomcev.
Sodišče za zasebne tožbe je razsodilo, da dogovor zakoncev o preložitvi rojevanja otrok ni veljaven. Po mnenju sodnika je raziskovanje mogoče preložiti, rojevanja pa ne, saj so otroci eden od temeljev trdnosti zakona, zato naj se žena vrne k možu in mu skuša roditi otroka. V civilnih tožbah po egipčanskem pravu imena strank ostajajo skrivnost.