Kopitarjeva knjižnica skupaj s Zoisovo biblioteko sodi med najbolj dragocene fonde NUK-a in najpomembnejše slovenske zasebne knjižnice iz prve polovice 19. stoletja. S podporo vodstva Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo (OSI) na Dunaju in njegove izpostave v Sloveniji ter s sodelovanjem veleposlaništva Avstrije v Ljubljani je projekt podprl in sooblikoval vodja rokopisnega oddelka v NUK-u Mihael Glavan. Kopitarjevo zbirko je od njegovih dedičev leta 1845 odkupila deželna vlada za Kranjsko. Obsega izjemno dragoceno zbirko slovanskih rokopisnih kodeksov od 11. do 16. stoletja ter še 2500 pomembnih, dragocenih in redkih knjig. Namen razstave je te knjižne dragocenosti predstaviti kot skupni slovensko-avstrijski prispevek k evropski kulturi.
Ob razstavi, ki bo odprta poltretji mesec, bo izšel obširen barvni katalog na približno 400 straneh z dvojezičnimi uvodnimi besedili, študijo Walterja Lukana in popisom celotne Kopitarjeve knjižnice, kakor tudi vodnik po razstavi s fotografskimi prilogami. Razstava se vključuje v sklop prireditev v Prešernovem letu - letu kulture.
