Recesija ovira širitev EU?

Evropska komisija bo, tako kot vsako leto, objavila poročila o napredku kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU. Tokrat poročila kandidatkam Hrvaški, Turčiji in Makedoniji ter potencialnim kandidatkam Srbiji, Črni gori, BiH in Albaniji ne prinašajo velikih novic in spodbud.

Najbolje pripravljena država v čakalnici EU, Hrvaška, pričakuje zahteven načrt z natančnimi pogoji za končanje pristopnih pogajanj, ki jih je začela leta 2005, po katerem bi lahko z veliko truda ta pogajanja končala do konca prihodnjega leta. Hrvaška naj bi konec leta 2009 dosegla sklepno fazo pristopnih pogajanj z EU, če bo izpolnila vse pogoje, izhaja iz osnutka poročila.

Načrt za Hrvaško je sicer "zgolj pogojen in okviren načrt, s katerim se EU ne zavezuje, da bo Hrvaška dejansko končala pogajanja do konca prihodnjega leta", še opozarjajo viri v EU. "Tesno bo. Ne nemogoče, a zelo težko," so poudarili. Hrvaška bo od komisije dobila seznam nalog v sklopu posameznih poglavij, ki jih mora izpolniti. Največja zalogaja za Hrvaško bosta ureditev sektorja ladjedelnic in reforma pravosodja, ki po navedbah v poročilu poteka "razmeroma počasi".

Ostri do Makedonije in BiH

Najostrejše bo poročilo za Makedonijo, ki že tri leta čaka na začetek pristopnih pogajanj. Makedonija je "eno veliko razočaranje", pravijo viri pri EU. Bruselj jo bo opozoril, da letošnje parlamentarne volitve niso bile v skladu z mednarodnimi standardi in da še ne izpolnjuje najosnovnejših, političnih meril, zato tudi ne bo dobila datuma za začetek pogajanj. Komisija bo spet pozvala k rešitvi spora z Grčijo glede imena, ki pa ni med pogoji za začetek pogajanj.

Tudi BiH lahko od komisije pričakuje ostra opozorila. ''Reforme v zadnjih mesecih stagnirajo," je posvarila komisija na podlagi osnutka poročila. Razlog za to so po navedbah komisije "notranja trenja in razdrobljena, neusklajena notranja politika". Politiki se več ukvarjajo z nacionalistično retoriko kot z EU, opozarjajo viri pri EU.

Srbija brez napredka

Srbija, ki si sicer ne more obetati napredka, dokler ne bo dobila pozitivne ocene glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, ki bo svoje poročilo podal decembra, ali aretirala nekdanjega vojaškega vodjo bosanskih Srbov Ratka Mladića, pa lahko pričakuje spodbudo, da bo, ko bo ta ovira umaknjena, lahko kmalu zaprosila za status kandidatke.

Črna gora, BiH in Albanija sicer nimajo takšnih problemov, zato so že precej nestrpne s prošnjami za status kandidatke, najbolj Črna gora. Iz EU so doslej dobivale signale, naj s prošnjami še počakajo zaradi zapletov z Lizbonsko pogodbo, sedaj pa je situacijo še bolj zapletla finančna kriza.

Katastrofa, ki se ni zgodila

Glede Kosova bo po navedbah virov v EU glavno politično sporočilo v prvem poročilu po razglasitvi neodvisnosti Kosova, ki bo sicer še vedno pripravljeno v okviru resolucije ZN 1244, naslednje: "Vsi so pričakovali katastrofo, a to se ni zgodilo." Sicer pa bo iz poročila jasno, da ima mlada država še veliko problemov, predvsem v pravosodju ter boju proti korupciji in pranju denarja – kakor tudi vse druge države na Zahodnem Balkanu.

Turčija, ki je pristopna pogajanja začela hkrati s Hrvaško leta 2005, na poti v EU napreduje precej počasneje. Tokrat si lahko v poročilu komisije obeta dve glavni sporočili: pohvalo za konstruktivno vlogo v krizi na Kavkazu in poziv, naj po tem, ko je umirila politične razmere, nadaljuje reforme.