Referendum ni uspel, saj volilna udeležba ni presegla potrebnih 50 odstotkov, je sporočil tiskovni predstavnik vladajočih socialdemokratov (SDSM) makedonskega predsednika Branka Crvenkovskega, Boris Kondarko. Po njegovih besedah se je referenduma udeležilo od 25 do 27 odstotkov volilnih upravičencev.
Tudi nevladna organizacija Most, katere člani so opazovali potek referenduma, je dve uri pred zaprtjem volišč poročala o zgolj 21-odstotni volilni udeležbi, kar je precej manj od 50 odstotkov, nujnih za uspeh referenduma.
Medtem pa je Todor Petrov, vodja Makedonskega svetovnega kongresa, ki je bil pobudnik referenduma in je na volišča razposlal več tisoč opazovalcev zatrdil, da je bila volilna udeležba dve uri pred zaprtjem volišč kar 41 odstotna, kar pomeni, da bi referendum do zaprtja volišč še lahko uspel. Petrov je oblasti tudi obtožil, da pripravljajo volilno prevaro, državno volilno komisijo pa, da objavlja napačne rezultate.
Izboljšanje položaja Albancev po vprašajem
Makedonci so se na referendumu odločali o zakonu o novi upravni organizaciji države, ki izboljšuje položaj albanske manjšine v Makedoniji. Zakon, ki ga je julija sprejela makedonska vlada, avgusta pa ga je potrdil parlament, predstavlja zadnji korak k uresničevanju mirovnega sporazuma z Ohrida, s katerim so se pred tremi leti končali spopadi v državi. Polna uresničitev sporazuma je tudi temelj za članstvo Makedonije v Evropski uniji.
Da bi bil referendum veljaven, bi se ga morala udeležiti najmanj polovica volilnih upravičencev, ker pa se to glede na za zdaj še neuradne ocene ni zgodilo, naj bi zakon samodejno stopil v veljavo. Referendum je nadzorovalo 200 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Opozicija se boji razcepa države
Opozicijske stranke in številne makedonske civilne pobude novi upravni ureditvi ostro nasprotujejo, saj se bojijo, da bi to lahko vodilo do razcepa države. Opozicija je zato zbrala potrebno število podpisov za razpis referenduma.
Zakon je že pred sprejetjem močno razburil makedonsko javnost in podžgal medetnične napetosti. V minulih tednih so tako v več delih države potekali protesti, nekateri so bili tudi nasilni. Večetnično mesto Struga, ki leži ob Ohridskem jezeru na jugozahodu Makedonije, je bilo tako pred dvema tednoma prizorišče nasilnih protestov proti vladnemu načrtu nove teritorialne organizacije države. V spopadih med protestniki in policijo je bilo ranjenih okoli 40 ljudi, med njimi 20 policistov in predstavnik EU. Zadnje zborovanje pred referendumom je potekalo v sredo v Skopju, kjer se je zbralo kakih deset tisoč Makedoncev.
