Na slovesnosti v Beli hiši je namreč ameriški predsednik George Bush podpisal obsežen zakon o reformi obveščevalnih dejavnosti, ki ga je pred tem - po sicer burnem prerekanju - potrdil ameriški kongres. Zakon temelji v veliki meri na priporočilih neodvisne komisije, ki je preiskovala okoliščine terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Bush je ob podpisu dejal, da je reforma "dramatičnega" pomena, saj se bodo v prihodnje lažje soočili z "novimi grožnjami" s strani teroristov in smrtonosnih tehnologij.
15 agencij pod enim direktorjem
563 strani dolg zakon združuje vseh 15 obveščevalnih agencij pod streho enega samega nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti in ustanavlja protiteroristični center, kjer bodo zbirali podatke, potrebne za vojno proti terorizmu.
Zakon predvideva tudi okrepitev obmejnih enot z 10.000 novimi pripadniki v naslednjih petih letih. Zakon pomeni največjo reformo ameriških obveščevalnih dejavnosti vse od ustanovitve Centralne obveščevalne agencije (CIA) po drugi svetovni vojni.
Pot do zakona je bila dolga
Sprejem zakona je postal mogoč šele v ponedeljek, 6. decembra, ko so se pogajalci Bele hiše, senata in predstavniškega doma dogovorili o kompromisu, ki je republikanskega senatorja Johna Warnerja in republikanskega kongresnika Duncana Hunterja prepričal, da zakonu nista več nasprotovala.
Oba predsednika odborov za oborožene sile sta namreč izražala zaskrbljenost, da bo nova plast birokracije ovirala pretok obveščevalnih informacij do vojaških poveljnikov na terenu. Nato je predlog zakona o reformi v torek minuli teden podprl predstavniški dom, prejšnji četrtek pa še senat.
