Na volitvah so Američani izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma, tretjino senatorjev, 36 guvernerjev in tudi predstavnike lokalnih oblasti.
Ameriška republikanska stranka je povečala prednost pred demokrati v predstavniškem domu, hkrati pa je demokratom iztrgala iz rok večino v senatu. V predstavniškem domu so republikanci povečali število sedežev z 223 na 227, demokrati pa so izgubili tri sedeže in jih bodo imeli po novem 207 ob enem neodvisnem predstavniku. Demokratom ostaja tolažba, da bodo imeli po novem tri guvernerje zveznih držav več, kot so jih imeli pred volitvami.
Republikanci so se med volilno kampanjo osredotočili predvsem na grožnje nacionalni varnosti in potrebo po razorožitvi iraškega voditelja Sadama Huseina. Demokrati pa so v svoji kampanji agresivno poudarjali korporativne škandale, kot je bil propad energetskega velika Enrona, vprašanje pokojnin, zdravstva in izobraževanja.
Poznavalci zasluge za uspeh republikancev pripisujejo predvsem intenzivni predvolilni kampanji predsednika Busha, poleg tega so republikanci za volitve namenili kar 70 milijonov dolarjev več kot demokrati. Ameriški predsednik bo s podporo obeh domov kongresa lahko uresničil predvolilne napovedi o znižanju davkov in zmanjšanju izdatkov za socialno varnost, mnogi pa se bojijo, da bodo tako v mednarodni skupnosti ZDA delovale še bolj enostransko.
Letos glasovali s pomočjo računalniških volilnih strojev
Zaradi številnih zapletov z volilnimi stroji pri zadnjih predsedniških volitvah so v najbolj spornih okrožjih tokrat glasovali s pomočjo računalniških volilnih strojev. Čeprav naj bi bil ta sistem bolj zanesljiv, pa so kljub temu poročali o težavah. Na Floridi naj bi jim stroje uspelo vklopiti šele popoldne.
