'Evropa ne sme zapasti v krizo'

Irci so na referendumu glasovali proti Lizbonski pogodbi in s tem v Evropski uniji povzročili krizo. Evropski voditelji irski NE obžalujejo in hkrati pozivajo ostale države, ki pogodbe še niso ratificirale, naj to vseeno storijo. Rešitve za problem bodo glavna tema evropskih voditeljev tudi na srečanju prihodnji teden v Bruslju, sklepnem vrhu slovenskega predsedstva.

Premier Janez Janša je v odzivu na izid referenduma izrazil prepričanje, da bo razprava na vrhu, na katerem bo Lizbonska pogodba glavna tema, "prinesla dogovor o tem, kako in v kateri smeri zastaviti iskanje rešitve". Za zdaj sicer nihče ne želi ugibati o mogočih rešitvah, države članice predvsem čakajo na naslednji korak Irske, ki je pogodbo zavrnila. Bruselj naj bi sicer že pritiskal na Irsko z zamislijo o tem, da določeni deli pogodbe, ki niso po volji Ircem, za Irsko ne bi veljali, irski politiki pa razmišljajo o ponovitvi referenduma, saj se bojijo, da bi zamisel Bruslja vodila v drugorazredno irsko članstvo.

Evropski voditelji so se začeli oglašati kmalu po razglasitvi uradnih rezultatov irskega referenduma. Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering so izid obžalovali. Vsi so se strinjali, da je Lizbonska pogodba ključna za prihodnost EU, kot je poudaril Janša, tudi za nadaljnjo širitev Unije. Premier v včerajšnjem odzivu ni želel govoriti "o veliki katastrofi ali pa zelo veliki krizi", menil pa je, da gre za "resen zastoj". "Pogodba ni mrtva, pogodba je živa in najti moramo rešitev," je bil optimističen tudi Barroso.

Veliko bolj pesimističen pa je Jose Socrates. Irski NE je poraz za vse, ki smo se borili za Lizbonsko pogodbo, se je na izid referenduma na Irskem odzval portugalski premier. “Tak izid je poraz zame in za vse, ki so se borili za Lizbonsko pogodbo in za evropski projekt,” je dejal Socrates in poudaril, da je treba napraviti natančno analizo ljudskega glasovanja na Irskem. "Ljudje na referendumih pogosto ne odgovarjajo na vprašanje. Ne glasujejo o tem, o čemer se dejansko glasuje," je menil.

Irskemu referendumu se ni mogel izogniti niti francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je danes sestal z ameriškim kolegom Georgeom Bushem. Kot je dejal Sarkozy, je zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem dodatno otežila francosko predsedovanje EU, ki ga bo Francija od Slovenije prevzela s 1. julijem. Kljub temu je dejal, da morajo preostale države nadaljevati z ratifikacijo pogodbe. "Preostale države morajo nadaljevati z ratifikacijo, da se incident ne bo razvil v krizo," je poudaril Sarkozy.

Hrvaška se ne boji

Irska zavrnitev Lizbonske pogodbe ne more ogroziti niti bistveno upočasniti hrvaškega približevanja Evropski uniji, so bili danes v Opatiji soglasni hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, vodja delegacije Evropske komisije v Zagrebu Vincent Degert ter britanski veleposlanik John Ramsden. Tudi predsednik Evropskega parlamenta Pöttering je ocenil, da je irski NE sicer pahnil EU v krizo, ki onemogoča nadaljnje širitve, vendar je Hrvaška lahko izjema. "Če Lizbonska pogodba ne bo uveljavljena, nove širitve EU ne bodo mogoče – edina izjema je morda Hrvaška," je povedal.

Jandroković je sicer ob robu seminarja o približevanju EU menil, da se Hrvaški ni treba bati rezultata četrtkovega referenduma na Irskem, ob tem pa spomnil, da je bila EU tudi prej pred različnimi preizkušnjami že pri pogodbah iz Maastrichta in Nice. Poudaril je, da je na Hrvaški, da izpolni naloge, ki si jih je v okviru približevanja začrtala v prihodnjem letu. "Verjamem, da bo EU do takrat našla model, ki bo Hrvaški omogočil vstop v EU," je dejal Jandroković.