Mednarodna skupnost je že pred tem od parlamenta zahtevala, da odpove glasovanje, resolucijo, ki predvideva nespremenljivost obstoječih meja pokrajine, namreč posega na področja, pa sta za neveljavno razglasila tudi Varnostni svet ZN in Evropska unija. Mednarodni skupnosti pa ni uspelo doseči parlamentarnega umika resolucije. Za resolucijo je glasovalo 85 albanskih poslancev, proti ni bil nihče, medtem ko je vseh 22 poslancev srbske koalicije Vrnitev (Povratak) iz protesta zapustilo parlament. Omenjena resolucija bi lahko povzročila neodobravanje Beograda, za katerega je vsaka razprava o mejah korak k neodvisnosti Kosova.
Albanci, ki tvorijo večino v pokrajini z dvema milijonoma prebivalcev, namreč nasprotujejo mejnemu dogovoru med ZRJ in Makedonijo, po katerem naj bi Makedonija dobila 2500 hektarjev kosovskega ozemlja. Omenjeni dogovor, ki je bil sklenjen februarja leta 2001, so sicer priznali tudi ZN, vendar pa je za kosovske Albance mejni dogovor še zmeraj sporen, saj si želijo ohraniti meje iz obdobja, ko je bilo Kosovo še avtonomna pokrajina v nekdanji Jugoslaviji.
Danes so sicer prvič, odkar je bil na volitvah novembra leta 2001 izvoljen 120-članski parlament, poslanci razpravljali o spornih ozemeljskih vprašanjih na Kosovu. Gre tudi prvi spor med kosovskim parlamentom in mednarodno skupnostjo, ki pokrajino upravlja v skladu z resolucijo ZN 1244, s katero se je končal srbsko-albanski konflikt iz leta 1998-1999.
Kosovski parlament naj bi skupaj z ZN in zvezo NATO upravljal pokrajino. Po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića leta 1999 so ZN in zveza NATO prevzeli nadzor nad Kosovom. Pristojnosti parlamenta so omejene le na vsakodnevne zadeve, medtem ko so širša vprašanja o varnosti in mejah v pristojnosti visokih uradnikov mednarodne skupnosti.
