Resolucija vsak napad na mednarodno humanitarno osebje in mirovne sile opredeljuje kot vojni zločin, kar pomeni, da bodo krivci lahko odgovarjali za svoja dejanja tudi v Haagu. ZDA tokrat niso preveč trmarile, saj je spomin na grozljiv bombni napad na sedež ZN v Bagdadu pretekli teden še vedno živ. Prav zaradi tega napada pa je bila lahko resolucija sprejeta, saj je bil osnutek pripravljen že pred meseci, vendar pa zaradi nasprotovanja ZDA ni prišel na mizo.
Američani se niso bali le omembe ICC, ampak tudi opredelitve napada na mednarodno osebje v kriznih območjih kot vojnega zločina, kar namiguje, da bodo krivci prišli pred ICC, če jim lastna država ne bo sposobna soditi. Washington nasprotuje ICC in dela vse, da uniči njegovo avtoriteto, ker se boji možnosti, da bi kdo zahteval pregon kakšnega ameriškega politika ali vojaka. Po enodnevnih pogajanjih so ameriški diplomati le privolili v kompromisno besedilo, ki pravi, da so namerni napadi na humanitarno in mirovno osebje v času oboroženih spopadov vojni zločin in prepovedani po mednarodnem pravu. Prvotni osnutek resolucije je govoril, da so napadi vojni zločin po statutu ICC.
Resolucijo je pripravila Mehika, s pomočjo Bolgarije, Rusije, Sirije, Francije in Nemčije, ki so vztrajale, da mora biti napad na humanitanro osebje opredeljen kot vojni zločin. Milejša opredelitev bi resolucijo naredila brezpredmetno. Resolucija poziva vse članice ZN, naj sprejmejo zakone o kazenskem pregonu vseh krivcev za napad na mednarodno osebje in naj tudi poskrbijo, da bodo krivci kaznovani. Resolucija prav tako zahteva od vseh udeležencev spopadov, da omogočijo neoviran dostop humanitarnih delavcev do vseh, ki so potrebni pomoči, države pa naj jim po svojih močeh dajo na voljo objekte in druge stvari, ki jih potrebujejo za svoje delo.
VS obsodil zločine nekdanjega iraškega režima
Varnostni svet ZN je ostro obsodil resne kršitve človekovih pravic in poboje, ki jih je zagrešil nekdanji iraški režim v času od invazije na Kuvajt leta 1990. Generalni sekretar Kofi Annan je v svojem poročilu ugotovil, da so v množičnih grobovih v Iraku odkrili trupla 650 pogrešanih kuvajtskih državljanov. Vprašanje pogrešanih Kuvajtčanov se je vleklo vse od koalicijske zmage v prvi zalivski vojni leta 1991 naprej, režim Sadama Huseina pa je vztrajno zavlačeval s pojasnitvijo usode pogrešanih. Po odstranitvi režima v drugi zalivski vojni pa je postalo jasno, da je bila večina pobitih.
VS je izrazil globoko sožalje družinam pogrešanih in pobitih in zaskrbljenost zaradi trpljenja družin, ki še ne vedo za usodo svojih najbljižnjih. Kljub temu pa bo vprašanje pogrešanih oseb za ZN kmalu zaprto. Annan je v pismu VS priporočil, da bo njegovo naslednje poročilo, ki bo pripravljeno decembra, najverjetneje zadnje o tem vprašanju. Zato VS upa, da bo do takrat pojasnjena usoda vseh pogrešanih.
Podaljšan mandat mednarodnim silam v DR Kongu
Varnostni svet ZN je soglasno potrdil resolucijo o podaljšanju mandata mednarodnim silam pod vodstvom Francije na vzhodu DR Kongo, ki so imele mandat do 1. septembra, nakar bi morale predati nadzor enotam Misije ZN (MONUC). Kofi Annan je v pismu VS prosil za podaljšanje mandata mednarodnim silam v prehodnem obdobju, ko bi lahko med predajo oblasti na vzhodu DR Kongo prišlo do novih neredov. VS je njegovo prošnjo uslišal in mednarodnim enotam dovolil ostati do najkasneje 15. septembra, ko bi moral MONUC imeti vajeti trdno v rokah.
VS ZN je 30. maja odobril napotitev mednarodnih enot pod vodstvom Francije v mesto Bunia na severovzhodu DR Konga v pokrajini Ituri, kjer so pred tem potekali krvavi spopadi med plemenoma Hema in Lendu. Med spopadi je umrlo več kot 500 ljudi, še več jih je bilo pohabljenih, ranjenih, pogosto pa so končali tudi v želodcih pripadnikov nasprotnega plemena, saj kanibalizem na območju še ni izkoreninjen.
Pod francoskim vodstvom se je v Ituriju namestilo 1500 vojakov, ki so zagotovili red in pomagali pripadnikom MONUC, ki niso imeli mandata za posredovanje v spopadih. VS je julija pomanjkljivost odpravil in odobril namestitev večjega števila enot MONUC z mandatom, ki jim omogoča posredovanje v spopadih. VS je julija odobril povečanje števila pripadnikov MONUC z 8700 na 10.300. Urugvajskim enotam se bodo na območju kmalu pridružile še enote iz Bangladeša, Nepala in Pakistana.
