Za resolucijo je glasovalo 133 držav, štiri, med njimi ZDA in Izrael, so bile proti, 15 pa se jih je vzdržalo. V Generalni skupščini nobena država nima pravice veta, njene resolucije pa za razliko od resolucij Varnostnega sveta ZN niso obvezujoče. ZDA so v torek sprejetje podobne resolucije v Varnostnem svetu ZN preprečile z vetom. Ameriški veleposlanik pri ZN John Negroponte je pojasnil, da ZDA niso podprle omenjene resolucije zato, ker predlog ni vseboval izrecne obsodbe skrajnih palestinskih gibanj, kot je Hamas. V prid omenjene resolucije je v VS ZN glasovalo enajst od 15 članic VS ZN, Nemčija, Velika Britanija in Bolgarija pa so se glasovanja vzdržale.
V Generalni skupščini ZN je Evropska unija sicer predlagala amandmaje, ki obsojajo samomorilske napade, pozivajo palestinske oblasti k boju proti terorizmu in izražajo zaskrbljenost nad žrtvami naraščajočega nasilja na obeh straneh. Amandmaje je skupina arabskih držav in neuvrščenih sprejela v zadnjem trenutku. Izrael pa je danes sporočil, da je sprejetje resolucije "brez pomena".
Resolucijo je predlagala Sirija, edina arabska članica Varnostnega sveta, potem ko je izraelska vlada prejšnji teden sprejela načelno odločitev o Arafatovem izgonu, čeprav datuma za to ni določila. Izrael meni, da je Arafat odgovoren za zastoj v mirovnem procesu in da ne stori ničesar za preprečitev terorističnih napadov. Arafatu je odgovornost za zastoj v mirovnem procesu pripisal tudi ameriški predsednik George Bush.
Bush obtožuje Arafata
Ameriški predsednik George Bush je medtem vso krivdo za zastoj pri izvajanju mirovnega načrta za Bližnji vzhod zvrnil na palestinskega predsednika Jaserja Arafata. Bush razume, da Izraelci težko vztrajajo pri mirovnem načrtu, "če jih pobijajo teroristi".
Bush je izrazil upanje, da se bo kdaj v prihodnosti pojavilo palestinsko vodstvo, ki se bo "100-odstotno zavezalo k boju proti terorizmu", kar je bilo sporočilo palestinskim oblastem, da predvideni naslednik premiera Mahmuda Abasa Ahmed Kurej zanj še ni takšna oseba. Mahmud Abas si je po Bushevem mnenju v dobri veri prizadeval za napredek, vendar ga je spodkopal "stari red", s čimer je Bush označil Arafata.
Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice je novinarjem pojasnila, da Bush ne odstopa od mirovnega načrta in se bo ponovno vključil, ko bo obstajala možnost za napredek. Izraelskih naklepov o umoru ali izgonu Jaserja Arafata Bush ni niti omenjal, kaj šele kritiziral. Ameriški predsednik je potarnal, da je izvajanje mirovnega načrta zastalo, čeprav je junija v jordanski Akabi dobil zagotovila od izraelskega premiera Ariela Šarona, da bo začel odstranjevati judovske naselbine na palestinskih ozemljih, in od Abasa obljubo, da bo sprejel ukrepe za zaustavitev terorizma.
