Kar 76 odstotkov muslimanov, ki so sodelovali v raziskavi, se čuti močno navezanih na državo, v kateri živijo. Njenim javnim institucijam na splošno zaupajo bolj kot večina Evropejcev, najbolj pa zaupajo policiji in pravosodju. Več kot 85 odstotkov jih meni, da ni nasilje nikoli pravi odgovor na versko in rasistično poniževanje.
To je med drugim razkrila raziskava agencije EU za temeljne pravice (FRA), ki je neodvisen organ Evropske unije (EU). Potekala je v 15 članicah EU, tudi v Sloveniji, med 10.500 muslimanskimi priseljenci in njihovimi otroki, rojenimi v EU. V EU sicer živi približno 20 milijonov muslimanov, kar je okoli štiri odstotke celotne populacije.
Muslimani odprti do drugih verskih in etničnih skupin
Raziskava tudi kaže, da so muslimani v EU odprti do drugih verskih in etničnih skupin. Več kot 90 odstotkov jih ne občuti nelagodja, če so njihovi sosedi pripadniki drugih religij. Medtem ko je raziskava Eurobarometer iz leta 2015 pokazala, da 30 odstotkom državljanov EU ne bi bilo všeč, če bi bil njihov otrok v razmerju z muslimanom, bi le 17 odstotkov anketiranih muslimanov motilo, če bi se nekdo iz njihove družine poročil z osebo druge veroizpovedi.
Diskriminacija v porastu, skoraj tretjina ne ve, da je ta nezakonita
Raziskava pa je obenem pokazala, da je diskriminacija muslimanov v EU v porastu. V zadnjih petih letih je skoraj 40 odstotkov vprašanih na lastni koži občutilo diskriminacijo. Več jih sicer to pripisuje etnični pripadnosti oziroma temu, da so priseljenci, kot pa religiji. Slaba tretjina jih je čutila diskriminacijo pri iskanju zaposlitve. 42 odstotkov tistih, ki jih je v zadnjem letu preverjala policija, meni, da se je to zgodilo zato, ker so migranti oziroma pripadniki manjšin.
27 odstotkov anketiranih je bilo v zadnjem letu žrtev nadlegovanja ali celo fizičnih napadov zaradi svojega etničnega oziroma priseljenskega ozadja.
Zaskrbljujoče pa je, da skoraj tretjina vprašanih se sploh ne zaveda, da je diskriminacija na podlagi barve kože, etničnega izvora ali vere nezakonita.
"Rezultati raziskave so v posmeh trditvi, da muslimani niso vključeni v našo družbo. Nasprotno, zaznali smo zaupanje v demokratične institucije, ki je večje kot pri večini ostalega prebivalstva," je ob objavi izsledkov raziskave ocenil direktor FRA Michael O'Flaherty. Obenem je posvaril, da vsak primer diskriminacije in vsak zločin iz sovraštva omejujeta njihovo vključevanje, ter da "obstaja nevarnost, da se bodo posamezniki in njihove skupnosti odtujile, kar bi lahko imelo nevarne posledice".
Slovenija pri občutku navezanosti na državo malo pod povprečjem
Izsledki raziskave se sicer po državah močno razlikujejo. Najbolj diskriminacijo občutijo Afričani v Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, največjo navezanost po drugi strani čutijo muslimani na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji, Franciji in Belgiji, najnižjo pa v Italiji, na Nizozemskem, v Avstriji in Grčiji. Slovenija je pri občutku navezanosti na državo malo pod povprečjem EU, je pa zaupanje muslimanov v policijo in pravosodje pri nas nadpovprečno visoko.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.