Ribkin naj bi bil živ in zdrav, proti večeru pa se bo vrnil v Moskvo. Predstavnica Ribkinovega volilnega štaba Ksenja Ponomareva je dejala, da jo je Ribkin danes poklical po telefonu. "Ni pojasnil razlogov za molk. Kot je dejal, je preživel štiri dni pri svojih prijateljih in ne razume razlogov za histerijo, ki jo je povzročila njegova odsotnost," je dejala Ponomareva. Pred tem je ruska policija sporočila, da Ribkina niso videli nikjer.
Ribkina, ki velja za preudarnega človeka, so nazadnje videli prejšnji četrtek pred njegovo hišo. Namigi, da se domnevno nahaja v nekem sanatoriju v bližini Moskve, pa so se izkazali za lažni.
Mogotec Boris Berezovski, ki je financiral volilno kampanjo Ribkina je v pogovoru za ruska dnevnika Izvestija in Komsomolska Pravda medtem poudaril, da je Ribkina nadzirala tajna služba FSB. O Ribkinovem izginotju Berezovski ni hotel ugibati, preiskovalce je le obtožil nesposobnosti, da bi našli izginulega.
"Notranjemu ministrstvu in FSB sem ponudil sodelovanje. Pripravljen sem odgovoriti na vsa njihova vprašanja, da bi pomagal pri preiskavi," je poudaril Berezovski, ki zaradi pregona ruskega sodstva živi v Londonu, kjer je dobil politično zatočišče.
Kdo je Ivan Ribkin?
Ribkinovo skrivnostno izginotje je vzbudilo veliko pozornost najrazličnejših medijev in ljudi ter ga tako po dolgih letih neopaznosti spet postavilo pod žaromete pozornosti.
Res, da se je odločil kandidirati za predsednika Rusije, a mu javnomnenjske raziskave dajejo največ en odstotek volilnih glasov, njegovemu nasprotniku Putinu pa najmanj 70 odstotkov glasov. Vsekakor pa ne bi mogli trditi, da Ribkina nihče ne pozna, saj je bil v času vladavine Jelcina eden najpogostejših obrazov po televiziji – bodisi kot vodja dume bodisi kot vodja Varnostnega sveta.
Ribkin, nekdanji učitelj, je svojo politično kariero začel graditi v sovjetski komunistični stranki v mestu južno od Volvograda. Kot namestnik Kmečke stranke, zaveznice podeželskih komunistov, je leta 1993 vstopil skozi vrata ruskega parlamenta. Njegovi podporniki so mu pomagali k izvolitvi za premiera, potem pa je zelo hitro postal osrednja figura in tesni zaveznik predsednika Borisa Jelcina. Ko pa je na oblast prišel sedanji predsednik Vladimir Putin je uglajeni in blagi Ribkin poniknil v pozabo, a se je v zadnjem času s pomočjo opozicije in mecena – izgnanca Borisa Berezovskega skušal zavihteti nazaj na prestol prepoznavnosti. Ribkin je tako postal vodja Berezovskove stranke Liberalne Rusije.
"Tih in birokratski"
Novembra se je Ribkin znašel v časopisu, ker se je pojavil v Londonu, mestu, ki si ga je Berezovski izbral za svoj novi dom, saj je tam dobil politični azil. Z Ribkinom sta sestavila politiko, ki je ostro kritizirala Putinovo politično strategijo v Čečeniji. Ribkin se je kmalu znašel tudi ob Ahmedu Zakajevu, čečenskemu uporniku, ki se mu je uspelo ubraniti pred izročitvijo Rusiji, Putinu pa očital, da skuša svoje nasprotnike prikazati kot kriminalce. Malo pred svojim izginotjem je v ruskem časopisu Kommersant, ki je v lasti Berezovskega, objavil celostranski oglas, v katerem je zapisal, da je Putin največji ruski oligarhist, ki pa nima nobene pravice do takšne moči, kot si jo jemlje.
Aleksander Lebed, ki ga je Jelcin leta 1996 neslavno odpustil z mesta Nacionalnega varnostnega sveta in ga nadomestil z Ribkinom, je izjavil, da bo Ribkin to institucijo zagotovo spremenil v "miren birokratski urad, za katerega nihče ne bo vedel ali slišal".
