Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je iz Turčije prispela v Izrael, kjer ima, dva dni pred načrtovanim bližnjevzhodnim vrhom, na programu srečanje z izraelskim premierom Arielom Šaronom, v ponedeljek pa bo odpotovala v Ramalo na srečanje s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Ob prihodu v Jeruzalem, kjer se je že sestala z izraelskim kolegom Silvanom Šalonom, je poudarila, da je sedaj "čas za optimizem" glede miru na Bližnjem vzhodu. Izraelski in palestinski predstavniki pa so se pred načrtovanim vrhom v Šarm el Šejku dogovorili za oblikovanje odbora za izpustitev palestinskih zapornikov.
Riceova v Ankari za celovit Irak
Riceova je pred prihodom v Izrael v Ankari dejala, da ZDA v tem trenutku še ne načrtujejo imenovanja posebnega odposlanca, ki bi skrbel za tesnejše stike med Izraelom in Palestinci v luči oživitve mirovnega procesa. "Preučujemo še način, kako bi se lahko ZDA najbolje organizirale, da bi bile učinkovit partner v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu," je po srečanju s turškim predsednikom Ahmetom Necdetom Sezerjem in zunanjim ministrom Abdullahom Guelom v nedeljo v Ankari dejala Riceova. "Izrael si zasluži, da živi v miru na Bližnjem vzhodu, in Judje si zaslužijo spoštovanje svojih sosed," je še dejala ob koncu dvodnevnega obiska v Turčiji.
Visoki ameriški predstavnik je v soboto namreč dejal, da Washington z Izraelom in Palestinci razpravlja o oblikovanju posebne skupine, ki bi bila odgovorna za ohranjanje mirovnega procesa kljub "neizogibnim" izbruhom nasilja. V skupini naj bi bili predstavniki obeh sprtih strani in ZDA, je pojasnil omenjeni neimenovani ameriški predstavnik in dodal, da podrobnosti še niso dorečene.
Guel pa je dejal, da bo sedaj, ko imajo tako Izrael kot Palestina svoji vladi, možno, da bosta sosedi na Bližnjem vzhodu bolj koristni v mirovnem procesu. "Negativna čustva, ki sta jih gojili strani druga do druge, bodo izginila, ko bo mirovni proces v veljavi in bosta izraelska in palestinska država živeli v miru kot dobri sosedi," je dodal.
Riceova je sicer Turčiji še zatrdila, da administracija predsednika Georgea Busha želi celovit Irak. Turčija se namreč boji, da bi vojna v Iraku lahko vodila do razpada države in oblikovanja kurdske države na severu Iraka. "Tukaj sem deloma tudi zato, da zagotovim, da se zavzemamo za celovit Irak," je dejala Riceova.
Riceova opozorila Rusijo
V soboto pa se je Riceova v turški prestolnici Ankari na delovni večerji srečala z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Ameriška državna sekretarka je ruskemu kolegu izrazila zaskrbljenost zaradi nekaterih ukrepov Kremlja, ki kažejo na nazadovanje demokracije. Med njimi je, po besedah neimenovanega predstavnika State Departmenta, ki je z novinarji govoril po dve uri in pol trajajoči delovni večerji, omenila razbijanje ruskega naftnega podjetja Jukos, pritisk na neodvisne medije in koncentracijo moči v Kremlju, saj po novem guvernerje posameznih ruskih republik imenuje Putin.
Uradnik State Departmenta je namignil, da so bili ti ameriški izrazi zaskrbljenosti tokrat bolj osrednji del pogovorov kot doslej na podobnih srečanjih. Bush je v inavguracijskem govoru omenjal širjenje svobode in demokracije po svetu, kar zadeva tudi veliko zaveznico v vojni proti terorizmu.
Ruski zunanji minister Lavrov je po srečanju na vprašanja o ameriških kritikah odmahnil z roko in dejal, da razlike med državama ostajajo naprej, vendar pa je potrebno videti bistvo. To bistvo pa je, da sta državi zaveznici v boju proti sodobnim izzivom in grožnjam, kar je terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje in mednarodna trgovina z mamili. Lavrov je dodal, da je Putin na srečanju z Bushem pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje glede demokracije v Rusiji in opozoril, da bo imel ruski predsednik tudi nekaj vprašanj za ameriškega kolega. Glede vprašanj o pritiskih na Jukos in medije, pa je Lavrov dejal, da rusko sodstvo spoštuje zakone.
Izrazi ameriške zaskrbljenosti se bodo nadaljevali tudi na prihodnjih srečanjih, vendar pa se ne bodo razvili v konkretnejše ukrepe, saj je to možnost Riceova na poti iz Varšave v Ankaro zavrnila. ZDA na primer ne bodo ovirale ruskega približevanja Svetovni trgovinski organizaciji, ker Riceova meni, da lahko članstvo v WTO pomaga pri demokratičnem razvoju. Poleg tega pa je tudi za ZDA najpomembnejše sodelovanje v vojni proti terorizmu in Riceova je dejala, da je sodelovanje z Rusijo privedlo do napredka v Afganistanu, Iraku in k temu, da je Moskva priznala novi demokratični vladi v Gruziji in Ukrajini.
Riceova in Lavrov sta govorila tudi o Iranu, glede katerega sta po besedah Lavrova priznala pomen reševanja problema s političnimi sredstvi. Govorila sta tudi o boju proti terorizmu, omejevanju širjenja jedrskega orožja, boju proti aidsu, trgovini z mamili iz Afganistana in o položaju v Iraku, o Ukrajini, ruskemu približevanju WTO in drugih vprašanjih.