Riceova že drugič v Izraelu

V Izrael je prispela ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je od začetka ofenzive že drugič na obisku na Bližnjem vzhodu. Namen njenega tokratnega obiska je dobiti podporo Izraela in Libanona za resolucijo ZN, naperjeno proti skrajnemu libanonskem gibanju Hezbolah.

"Njena navodila so, naj sodeluje z Izraelom in Libanonom, da bi prišli do sprejemljive resolucije ZN, ki bi jo lahko obravnavali že naslednji teden," je ob napovedi njenega potovanja v petek dejal ameriški predsednik George Bush.

Med temami, ki jih bodo obravnavali med njenim obiskom, naj bi bil tudi dogovor o namestitvi mednarodnih sil z mandatom ZN in podrobnosti o tem, kot je vprašanje, ali naj bodo te sile nameščene po vsem Libanonu ali le po šiitskem jugu.

Neimenovani predstavnik ameriške administracije pa je dejal, da bi se lahko Riceova pogovarjala tudi o razorožitvi skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah in njihovi integraciji v libanonsko vojsko, vrnitvi izraelskih vojakov, vzpostavljanju tamponske cone na jugu Libanona in oblikovanju mednarodnega načrta za obnovitev Libanona.

Izrael nadaljuje ofenzivo

Izraelska vojska nadaljuje vojaško operacijo v Libanonu. V zadanjem letalskem napadu na vas Nmerija na jugu Libanona je bilo ubitih sedem civilistov, med njimi ženska in šest otrok.

Intenzivno izraelsko obstreljevanje je potekalo tudi ponoči, ko so po navedbah izraelskih virov izraelska letala obstreljevala 51 ciljev v Libanonu. Pri tem naj bi napadla okoli 37 zgradb in struktur, ki jih uporablja skrajno libanonsko gibanje Hezbolah.

Izraelska vojska tudi trdi, da so izraelske sile v spopadih okoli mesta Bint Džbeil v petek ubile 26 pripadnikov Hezbolaha. Število mrtvih pripadnikov Hezbolaha se je tako po navedbah Izraela povzpelo na 230 - Hezbolah sam jih je doslej potrdil le 35.

Tretjina žrtev je otrok

Od pričetka ofenzive 12. julija letos je v izraelski ofenzivi umrlo 462 ljudi, med njimi večina civilistov. Po nekaterih podatkih je civilnih žrtev še več, saj naj bi bilo okoli dvesto trupel pokopanih pod ruševinami.

Združeni narodi ocenjujejo, da so izraelski napadi na Libanon terjali približno 600 civilnih žrtev, med katerimi je približno tretjina otrok.

V Hizbolahovih napadih na Izrael pa je umrlo 51 civilistov, med njimi 18 civilistov. Humanitarne organizacije ocenjujejo, da je zaradi izraelskih napadov svoje domove zapustilo približno 800.000 Libanoncev.

Okoljska katastrofa na jugu Libanona

Libanonski minister za okolje Jakub Saraf je medtem dejal, da je izraelsko bombardiranje rezervoarjev za gorivo na jugu Libanona povzročilo največjo okoljsko katastrofo v Sredozemlju doslej.

Zaradi izraelskega bombardiranja elektrarne v Džijehu pred dvema tednoma je v morje izteklo od 10.000 do 15.000 ton trdega goriva, je pojasnil. "Brez dvoma je to največja okoljska katastrofa, ki je prizadela Sredozemlje. Hude posledice, ki bi jih lahko ta imela, ne ogrožajo le naše države, ampak vse države vzhodnega Sredozemlja," je dejal minister.

Izrael zavrnil premirje

Izrael je medtem zavrnil poziv Združenih narodov k 72-urnem humanitarnem premirju v Libanonu, da bi v tem času omogočili dostavo humanitarne pomoči civilistom, ki so obtičali na območju spopadov. "Ne moremo sprejeti prekinitve ognja z (libanonskim skrajnim gibanjem) Hezbolahom, ker bi slednji to izkoristil in civiliste izkoristil za živi ščit na območju spopadov," je dejal predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Gideon Meir.

Izrael tudi ne želi sporočiti časovnega roka za končanje napadov na Libanon. "Datum za konec operacije, ki jo izvajamo v Libanonu, ni bil določen in ne delujemo s štoparico v roki," je dejal generalni sekretar izraelske vlade Izrael Majmon za vojaški radio. Majmon je še ponovil, da je izraelski premier Ehud Olmert naklonjen namestitvi mednarodnih sil na jug Libanona in vzdolž libanonsko-sirske meje, da bi preprečili dobavljanje orožja skrajnemu libanonskemu gibanju Hezbolah.