Kot je znano, je širitev severnoatlantskega zavezništva prejšnji teden že dobila zeleno luč v odboru za mednarodne odnose. Za ratifikacijo v senatu pa je potrebna dvotretjinska podpora v sicer 100-članskem senatu.
Kot so te dni prepričani številni ameriški časopisni komentatorji, težav glede podpore Natove širitve v senatu ne bi smelo biti. Ob tem je najpogosteje zaslediti mnenje, da ZDA na tokratno širitev gledajo predvsem kot na priložnost za širitev kroga zaveznic v vojni proti terorizmu, medtem ko naj bi se s prvo širitvijo po koncu hladne vojne, leta 1999, Madžarski, Poljski in Češki bolj skušala oddolžiti za to, ker jih je prepustila Sovjetski zvezi. Po pisanju Washington Posta bo razprava v senatu o sprejemu paketa sedmih novih članic – Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Romunije, Slovaške in Slovenije – zelo kratka.
Do glasovanja naj bi prišlo še pred obiskom ameriškega predsednika Busha v Evropi konec maja. Da je glasovanje o ratifikaciji blizu, daje slutiti tudi sporočilo za javnost Bele hiše, izdano 2. maja, ki pravi, da bo predsednik Bush 8. maja v Beli hiši priredil sprejem za zunanje ministre sedmih novih članic zveze Nato.
