Pripadniki zveze Nato so doslej v okviru operacije Nujna žetev zbrali 3381 kosov orožja, dokončno število zbranega orožja pa naj bi bilo še večje, je na novinarski konferenci v vojaškem oporišču Erebino, kjer je obiskal namške vojake v sestavi sil Nato, še dejal Robertson. Kot je dodal, zbiranje orožja danes še poteka. Nujna žetev naj bi se uradno končala v sredo.
Generalni sekretar zveze Nato je ob prihodu v Skopje izrazil prepričanje, da se je v Makedonijo vrnil mir. Obenem se je zavzel za nadaljnjo misijo zavezništva v tej državi. Kot je dejal, Severnoatlantski svet trenutno preučuje prošnjo makedonskega predsednika o vzpostavitvi sicer manjše, a učinkovite misije, ki bi v sodelovanju z makedonskimi varnostnimi silami varovala mednarodne opazovalce. Po besedah Robertsona se je Nemčija tudi ponudila, da bi poveljevala tej novi misiji.
Nove enote zveze Nato v Makedoniji bodo poskrbele za varnost opazovalnih misij v državi po izteku operacije zbiranja orožja albanskih skrajnežev. Te enote bodo precej manjše od sedanjih 4500-članskih, ki sodelujejo v Nujni žetvi. Kot se je izvedelo v torek iz virov v Bruslju, naj bi šlo za od 350 do 600 vojakov, ki bi jih vodila Nemčija. Njihov mandat naj bi trajal do devet mesecev, odvisno tudi od razmer v državi. O prihodnji misiji zavezništva v Makedoniji bodo v sredo na neformalnem zasedanju v Bruslju med drugim razpravljali tudi obrambni ministri zveze Nato.
Robertson se je v Skopju srečal tudi z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki vladne večine. Robertson je še pozval makedonski parlament, naj po končani Nujni žetvi hitro sprejme ustavne spremembe, ki jih predvideva mirovni sporazum in s katerimi bi etnični Albanci dobili več pravic, ter tako odpre pot k trajnemu miru in popolni integraciji Makedonije v evroatlantske strukture. V primeru, da parlament ne sprejme ustavnih sprememb, bi "to ogrozilo že dosežene naloge misije Nujna žetev, Makedoniji pa bi lahko grozila državljanska vojna," je še opozoril generalni sekretar zveze Nato.
Makedonski parlament je po ponedeljkovem sprejetju ustavnih amandmajev, ki albanski skupnosti v Makedoniji dajejo več pravic, v torek nadaljeval razpravo o načrtu referenduma, na katerem bi se prebivalci izrekli o spremembi ustave. Ustavne spremembe mora sobranje potrditi sedem dni po končani operaciji Nujna žetev.
