Po njegovem mnenju namreč ni prihodnosti za Nato kot "čisto politično zavezništvo", edinstvenost severnoatlantskega zavezništva pa se po njegovih besedah kaže v sposobnosti za hiter prehod iz političnih odločitev v vojaške ukrepe. "To je namreč tisti Nato, ki ga hočemo in potrebujemo," je dejal Robertson.
Generalni sekretar zveze Nato je ob tem še povedal, da bi morali Evropejci po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra lani razumeti, da morajo več vložiti v lastno varnost. Evropske članice zveze Nato bi morale po njegovih besedah še posebej okrepiti svoja prizadevanja na področju ostrostrelskega orožja, izvidništva in zračnega transporta.
Robertson je še opozoril na dejstvo, da so ZDA po 11. septembru zvišale obrambni proračun za okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda, medtem ko vlaganja v obrambo pri evropskih partnerkah ostajajo pri 1,8 odstotka. Če se bo takšen trend nadaljeval, bodo ZDA v prihodnje pristojne za logistiko in tehniko, "medtem ko bodo tehnično slabše opremljene zaveznice morale prispevati svoje vojake ali držati roke ob strani", je še menil Robertson.
Povišanje obrambnih izdatkov so od partnerk v zavezništvu zahtevale že ZDA. Ameriški državni sekretar Colin Powell je namreč na pomladnem zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato minuli torek v Reykjaviku izrazil zaskrbljenost glede razlik med oboroženimi silami ZDA in evropskih članic zveze Nato.
