Rode zanika, da je želel škodovati Hrvaški

Ključno vlogo v sporu med benediktinci iz Italije in poreško-puljsko škofijo glede zemljišč v hrvaški Istri je imel slovenski kardinal Franc Rode, je ocenil del duhovnikov na Kaptolu, sedežu hrvaške katoliške cerkve v Zagrebu, danes navaja Jutarnji list. Kot dodaja, gre za dramatičen spopad med večino hrvaških škofov in Vatikanom.

Del visokih duhovnikov na Kaptolu, ki so dobro seznanjeni z načinom delovanja Vatikana, ocenjuje, da ni preveč presenetljivo, da je papež Benedikt XVI. odločil, da mora poreško-puljska škofija vrniti cerkveno premoženje v Dajli pri Novigradu benediktincem iz Abbazie di Praglia pri Padovi.

"Vse postaja veliko bolj jasno, ko vemo, da je imel eno izmed ključnih vlog pri oblikovanju stališča Vatikana kardinal Franc Rode iz Slovenije. Znano je, da Rode nikoli ni imel pozitivnih stališč do Hrvaške in je komaj čakal priložnost, da bi lahko razsodil v njeno škodo," navaja zagrebški časnik izjavo neimenovanega hrvaškega duhovnika s Kaptola.

Se manipuliranje s papežem ponavlja?

Vir spominja, da je Benedikt XVI. umaknil skupino kardinalov, ki so manipulirali z njegovim predhodnikom Janezom Pavlom II. glede kadrovske politike. "Žal se je zdaj oblikovala skupina, ki manipulira z novim papežem glede odnosov znotraj cerkve. Papež ni podrobno seznanjen s stanjem, temveč je podpisal tisto, kar je odločilo nekaj kardinalov na čelu z Rodetom," trdi "vplivni in izkušeni član Kaptola".

Sogovornik Jutarnjega lista se tudi sprašuje, zakaj zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić, ni opozoril, kakšne posledice ima lahko odločitev Vatikana. "Vatikanu ne more biti vseeno, ko bo dojel, da je celotni narod, vsi verniki, politični in državni vrh, vstal proti takšni odločitvi," opozarja vir.

'Pismo Kosorjeve brez vpliva'

Hrvaški škofi ocenjujejo, da pismo, ki ga bo premierka Jadranka Kosor poslala papežu, ne bo imelo nobenega vpliva na odločitev Vatikana ter da je problem možno urediti zgolj znotraj cerkve. Časnik poudarja, da lahko kaj spremenijo le enotni hrvaški škofi, čeprav ne Vatikan ne papež nista nikoli razveljavila katere koli izmed svojih odločitev.

Jutarnji list v ločenem komentarju še navaja, da je za zaplet odgovorna vlada HDZ iz leta 1999, ki je vrnila premoženje poreško-puljski škofiji, čeprav oni nikoli niso bili lastniki spornega premoženja. Ocenjuje, da je bila to predvolilna odločitev HDZ, hkrati pa se sprašuje, ali bodo tudi tokrat pred volitvami iz državnega proračuna izplačali večmilijonsko odškodnino italijanskim benediktincem.

Rode odločno zavrača izjave

Kot so sporočili iz tiskovnega urada slovenske škofovske konference, se je kardinal Rode z vprašanjem vračanja premoženja po službeni dolžnosti seznanil leta 2004 kot prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, saj benediktinci kot redovna skupnost sodijo pod okrilje omenjene kongregacije. Po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, omenjena Kongregacija ni več imela pristojnosti za reševanje navedenega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član omenjene komisije. Ta je ob zaključku svojega dela oblikovala sklepe, ki jih je potrdil papež.

"Izjave, zapisane v medijih, so v popolnem nasprotju z njegovim dolgoletnim prijateljskim stališčem do Cerkve na Hrvaškem ter hrvaškega naroda in jih zato odločno zavrača," so še dodali.

Vatikan: Vrnitev premoženja je cerkveno vprašanje

Da je vprašanje vrnitve premoženja cerkvene narave, pa so danes sporočili iz Vatikana. Izpostavili so, da jih žalosti, ker so mediji poskusili instrumentalizirati cerkveni spor po "političnem in demagoškem ključu", kot da gre v škodo Hrvaške. "Ravno nasprotno, odločitev Svetega sedeža je usmerjena predvsem na vzpostavitev pravičnosti znotraj Katoliške cerkve, četudi le z delno odškodnino," so zapisali v sporočilu.

Dodali so, da so razprave o omenjenem primeru znotraj Cerkve začeli leta 2004 ter da je papež Benedikt XVI. decembra lani potrdil odločitev posebne kardinalske komisije. Glede na zgodovinska dejstva so določili, da je treba nepremičnine v Dajli prenesti na benediktince. Poleg tega so odločili, da mora poreško-puljska škofija plačati odškodnino za zemljišča, ki jih je "odtujila". Kot so dodali, bo odškodnina pavšalna, ker je škofija iz hrvaške Istre "odtujila" višjo vrednost.

Poreško-puljskega škofa Ivana Milovana so obtožili, da je zavrnil podpis pogodbe o vrnitvi premoženja italijanskim benediktincem, ki bi imela civilno vrednost. Benedikt XVI. ga je nato začasno suspendiral in 6. julija letos imenoval Santosa Abrila y Castelloa, da je za to vprašanje začasno zamenjal lokalne cerkvene oblasti, da bi prišlo do podpisa pogodbe.

Poudarili so še, da so v papeževi odredbi upoštevali razloge poreško-puljske škofije in da so zato zmedeni ob nasprotovanju odločitvi Vatikana, češ da gre za odločitev enostranske narave ali celo, da je brez pravne podlage.