Profesor ekonomije, doma iz Bologne, je kot kandidat levosredinske koalicije Oljka zasedel položaj predsednika italijanske vlade leta 1995, potem ko so prejšnjega premiera Silvia Berlusconija spodnesli sodni škandali. Prodiju je uspelo sanirati gospodarstvo in znižati inflacijo; tako se je Italija za las prerinila v Evropsko monetarno unijo. Prodi je bil prvi italijanski premier, ki je leta 1997 obiskal samostojno Slovenijo. V času njegove vlade so se odnosi med državama, ki jih je zaostrila prejšnja vlada v Rimu, postopoma spet otoplili.
Po treh letih in pol so Prodijevo vlado spodkopala notranja trenja v koaliciji. Stranka prenovljenih komunistov mu je odrekla podporo pri glasovanju o proračunu. Romanu Prodiju ni preostalo drugega, kot da ponudi odstop.
Iz rimskih vladnih palač se je Prodi preselil v bruseljske, kjer so evropsko komisijo pod vodstvom Jacquesa Santerja pretresali korupcijski škandali. Prodi je bil marca 1999 izvoljen za predsednika komisije, ki je odtlej, vsaj navzven, delovala bolje in brez večjih zapletov. Nekatere članice petnajsterice mu sicer očitajo, da najvišje izvršno telo Unije pod njegovim vodstvom izgublja moč, vseeno pa mu večina priznava, da je uspešno nadzoroval velike projekte, kakršna je bila denimo uvedba skupne evropske valute.
Drug pomemben cilj, ki si ga je ob prihodu v Bruselj zastavil Prodi, je bilo dokončanje pogajanj z novimi članicami Unije in njena širitev proti vzhodu. Romano Prodi je bil vseskozi neomajen zagovornik združene Evrope in članstvo Slovenije v njej je bilo zanj samoumevno. Čeprav še ni jasno, koliko pristojnosti bo imela od prihodnjega leta naprej nova, 25-članska komisija, pa je očitno, da sedanji vodja bruseljske administracije ni navdušen nad tesno, federaciji podobno zvezo držav, ki bi jo - kot predlagajo nekateri - lahko celo vodil en sam predsednik.
Komisiji pod vodstvom Romana Prodija se mandat izteče novembra prihodnje leto, kar bo sovpadlo z vstopom novih članic in volitvami v evropski parlament. Zato Prodi že dolgo napoveduje, da bo to pravi trenutek za njegov odhod. Čeprav je pred kratkim namignil, da bi utegnil znova kandidirati, če bi ga za to prosili evropski voditelji, pa nanj resno računajo v Italiji, kjer razdrobljena oljčna koalicija upa, da jo bo na prihodnjih volitvah leta 2006 popeljal v spopad z Berlusconijem. Profesor, kot Romana Prodija imenujejo v Italiji, zaenkrat še ni potrdil, ali se bo po uspešni karieri v Bruslju pripravljen spustiti v strankarski boj v domovini.
