Idila z napako? Shujšani 'Rudolf' in razočarani Samiji: Postali smo karikatura

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
AVTOR
Natalija Švab
KOMENTARJI
24
Več kot pol milijona ljudi na leto obišče finsko provinco Laponsko, da bi srečali – Božička. Idila z napako? Tu je božič 365 dni na leto, na ta račun pa se zbere okoli milijardo evrov. A vsi niso zadovoljni. Samije, avtohtono ljudstvo, moti, da so jih skupaj z rdeče oblečenim dobrim možem in njegovimi škrati spremenili v turistično atrakcijo. Še večja težava pa so klimatske spremembe, ki grozijo, da bodo stopile idilično zasneženo Božičkovo domovanje.

Božičkovo domovanje.
Božičkovo domovanje.FOTO: 24ur.com

Osem kilometrov severno od kraja Rovaniemi, središča prestolnice najbolj severne finske province Laponske, v Božičkovi vasi domuje "pravi Božiček". Kitajski predsednik Ši Džinpin, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, dirkač formule ena Mika Hakkinen in ameriški zabavljač Conan O’Brien so le nekateri od bolj znanih obiskovalcev tega edinstvenega kraja.

Božičkova rezidenca je izdatno okrašena z božičnimi lučkami, pred njo stoji smreka, na kateri lahko poiščete zastavo svoje države. Tudi slovensko boste našli brez težav.

Večina obiskovalcev v značilno rdečo opravo oblečenega dobrohotnega moža obišče tako, da v Rovaniemiju stopijo na mestni avtobus številka osem. Čeprav ima ta na poti skozi snežno idilo nešteto vmesnih postaj, večina potnikov izstopi na končni postaji – v Božičkovi vasi.

Če je potrpežljivost ena vaših izrazitejših lastnosti, vam bo tukaj prišla prav. Vrste za vožnjo s severnimi jeleni ali haskiji so – še posebej decembra, ko je obiskovalcev največ – dolge. Celo, če se boste odločili, da si za kosilo privoščite (domnevno najboljšega) lososa v restavraciji Santa's Salmon Place, je velika verjetnost, da bo treba počakati.

Božiček pisma skrbno hrani, na posebnem kupčku ima spravljena tudi pisma iz Slovenije.
Božiček pisma skrbno hrani, na posebnem kupčku ima spravljena tudi pisma iz Slovenije.FOTO: 24ur.com

Potem pa je tukaj še vrsta, v kateri obiskovalci čakajo na osebno srečanje z Božičkom. Po sprehodu skozi vrsto hodnikov in potem ko ste njegovemu škratu zaupali, iz katere države prihajate, lahko dobremu možu, vajenemu, da k njemu prihajajo stari od nekaj mesecev do okoli 100 let, končno stisnete roko. Obisk je kratek, (vrsta obiskovalcev je namreč dolga), za okoli 30 evrov pa lahko "vaš trenutek z Božičkom" dobite še ovekovečen na fotografiji in posnetku. Čeprav je vstop v Božičkovo vas brezplačen, pa to za večino ostalih aktivnosti v Božičkovi vasi to ne velja. Plačali boste tudi vožnjo s severnimi jeleni ali haskiji.

Nemci požgali Rovaniemi, Eleanor Roosevelt "kriva" za Božičkovo vas

Okoli 63.000 prebivalcev Rovaniemija danes diha z "božičnim turizmom", ki reže kruh številnim družinam, saj zaposluje več kot 7000 domačinov.

V dokumentih prvič uradno omenjen leta 1453 je Rovaniemi leta živel kot skupek vasi, kjer so prebivalci živeli od lova, ribolova in poljedelstva, šele z odkritjem naravnih bogastev okoli leta 1800, ki je na območje pripeljalo tudi številne, ki jih je zajela zlata mrzlica, pa se je začel razvoj v pomembno gospodarsko središče.

Božiček pravi, da obiskovalcev ne deli na pomembneže in navadne smrtnike, s prepoznavni obrazi vseeno radi zavijejo k njemu na obisk. Leta 2014 ga je obiskal takratni indijski predsednik Pranab Mukherjee.
Božiček pravi, da obiskovalcev ne deli na pomembneže in navadne smrtnike, s prepoznavni obrazi vseeno radi zavijejo k njemu na obisk. Leta 2014 ga je obiskal takratni indijski predsednik Pranab Mukherjee.FOTO: 24ur.com

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil Rovaniemi mirno mestece z okoli 6000 prebivalci. Dokler jih leta 1939 ni doletela ruska invazija. Da bi se znebili Rusov, so se prebivalci povezali z Nemci, ki so tam postavili svojo bazo in zgradili pristajalno stezo – tam, kjer je danes "uradno božičkovo letališče".

Ko se je razmerje moči v drugi svetovni vojni obrnilo v prid Rusov, so ti prebivalcem ukazali, da izženejo Nemce. Ko so ti odhajali, so 13. oktobra 1944 mesto požgali do tal. Uničili so okoli 90 odstotkov stavb, opustošenje je preživelo le nekaj hiš, cerkva in bolnišnice. Veliko prebivalcev se je že pred tem umaknilo na varno, vseeno jih je okoli 300 takrat umrlo. Še približno toliko življenj pa so vzele mine, ki so jih za seboj pustili Nemci, ko so se umikali, in so sejale smrt, ko so se prebivalci vračali v Rovaniemi.

Za današnjo Božičkovo vas naj bi bila "kriva" Eleanor Roosevelt, za katero so postavili prvo kočo na območju današnje Božičkove vasi.
Za današnjo Božičkovo vas naj bi bila "kriva" Eleanor Roosevelt, za katero so postavili prvo kočo na območju današnje Božičkove vasi.FOTO: 24ur.com

Po koncu vojne so v le desetih letih Laponsko na novo pozidali. V petdesetih letih prejšnjega stoletja si je napredek obnove ogledala celo soproga takratnega ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta, Eleanor. Ker je hotela obiskati tudi arktični krog in srečati Božička, so mestni oblastniki na robu arktičnega kroga na hitro postavili kočo. Ta danes stoji ob glavnem Božičkovem poštnem uradu in predstavlja nekakšen začetek zgodbe o Božičkovi vasi, ki pa je svoja vrata uradno odprla šele leta 1985.

Takrat se je območje tudi dokončno zlilo z legendo, da prav s tega območja prihaja Božiček, in iz tega zgradilo uspešno poslovno zgodbo o uspehu. Finci so namreč dobrodušnega in radodarnega moža oboževali že dolga leta pred tem, a kako natančno je postal "njihov", ni povsem jasno – razen – da je šlo za izjemno uspešno poslovno potezo. Sveti Nikolaj, svetnik iz tretjega stoletja, ki naj bi bil navdih za Božička, je namreč živel v Turčiji. Severni tečaj pa naj bi kot božičkovo domovino šele leta 1966 "ustoličila" ilustracija v reviji Harper’s Weekly.

Danes nočitvene kapacitete finske Laponske presegajo 100.000 in postelje večinoma ne ostajajo prazne. Leta 2016 je število nočitev tujih gostov preseglo 1,5 milijona, ob 22-odstotni rasti je število tujih gostov preseglo število domačih gostov.

Skoraj petina obiskovalcev je Britancev, po dobrih deset odstotkov predstavljajo še Nemci in Francozi, vse večje navdušenje nad obiskom Božička pa je med Kitajci – obisk teh gostov se je v zadnjem obdobju povečal za 82 odstotkov in Avstralcev, ki so jih leta 2017 našteli 25.000 ali 59 odstotkov več kot leto prej.

Do leta 2022 naj bi Rovaniemi na leto obiskalo milijon obiskovalcev, ki jih poleti privablja tudipolarni dan, pozimi pa polarni sij. Tema traja šest tednov, kar je dolgo, še posebej zato, ker si Laponci ob pričetku polarne noči rečejo, da bodo pili do zore, posledično pa je alkoholizem precej pereč problem.

Številni turisti upajo, da se bo v času njihovega obiska pojavil tudi polarni sij.
Številni turisti upajo, da se bo v času njihovega obiska pojavil tudi polarni sij.FOTO: Thinkstock

Shujšani "Rudolf", namesto snežne idile pa plundra

A za turiste tako idilična Laponska ima tudi svoje temne plati. Na vrhu seznama so klimatske spremembe, ki grozijo, da prihodnje turistične sezone ne bodo tako uspešne.

Do konca novembra bi moralo biti območje pokrito z okoli 30 centimetrov debelo snežno odejo, snežna idila naj bi tukaj vztrajala 175 dni na leto. Namesto tega je bil november 2017 na tem območju najtoplejši v zadnjih 60 letih, tudi november 2018 je bil zelen. Nekaj več snega je prinesel december, a ne dovolj, da bi pomiril vse nezadovoljne turiste.

"Ljudje, ki se odločijo obiskati Božičkovo vas, imajo v glavi fiksno idejo, kako mora biti videti zimska idila. Odstopanja vodijo v nezadovoljstvo," pravi Anders, ki v Rovaniemiju turistom ponuja prenočišča. Ni bil edini, ki se je letos novembra soočal z odpovedmi in posledično z izpadom prihodka.

Predvsem britanski in kitajski ponudniki potovanj v Rovaniemi so konec lanskega leta odpovedali kar nekaj prihodov, saj turisti, nezadovoljni s pomanjkanjem snega, niso hoteli v "blatno mlako", kot je nekdo odpoved potovanja komentiral na spletu. Ponudnik potovanj TUI je moral med drugim odpovedati potovanje, ki je vključevalo ledeni hotel, ker  visoke temperature niso pravočasno omogočile njegove izgradnje.

"Več mesecev sem petletnemu sinu obljubljala, da gremo na sever obiskat Božička, namesto tega nas je pričakala plundra," se je na spletu pritoževala turistka Matilda.

Povprečna teža odraslega severnega jelena se je v nekaj letih s 55 znižala na 48 kilogramov.
Povprečna teža odraslega severnega jelena se je v nekaj letih s 55 znižala na 48 kilogramov.FOTO: 24ur.com

Še večja žrtev spreminjanja vremenskih pogojev kot nejevoljni turisti so tukajšnji "domačini" – severni jeleni. Številni obiskovalci pridejo na Laponsko predvsem zato, da bi v živo videli severne jelene, ki so se v mitu o Božičku po nekaterih ugotovitvah znašli leta 1823,najbolj znan med njimi – rdečenosi jelenček Rudolf – pa se je pojavil še kasneje, leta 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya.

A ta prijazna bitja se zaradi klimatskih sprememb soočajo z vse večnimi težavami. Če s toplejšimi poletji nimajo težav, so mile zime velik problem.

Vse odkar so v devetdesetih raziskovalci začeli posvečati večjo pozornost vplivu spremenjene klime na severne jelene, so ugotovili, da se je povprečna teža odraslega severnega jelena s 55 znižala na 48 kilogramov.

Stephanie Lefrere, ki na območju preučuje severne jelene, je na lastni koži opazila, kako izrazite so spremembe. "Ko sem prišla prvič pred osemnajstimi leti, so bile 31. oktobra temperature minus dvajset stopinj Celzija. Zdaj tega ni več," je povedala za Independent.

Glede na podatke finskega meteorološkega inštituta se je od sredine devetnajstega stoletja povprečna letna temperatura na tem območju zvišala za okoli dve stopinji. Kar bo imelo uničujoče posledice, pravijo pripadniki domorodcev, ljudstva Sami.

Severni jeleni so njihovo življenje. Nanje gledajo kot na svoje najboljše prijatelje. Pa čeprav je ljudstvo do danes opustilo nomadsko življenje in ima le še okoli deset odstotkov njegovih pripadnikov dejansko v lasti severne jelene.

Kot ugotavljajo, je za te živali sredi klimatskih sprememb vse težje skrbeti. Severni jeleni namrež zimo preživijo tako, da brskajo po mehki snežni odeji, pod katero najdejo mah in podobno rastlinje. Vendar zadnja leta ni redek pojav, da pomre veliko pripadnikov črede, ker je mehko snežno odejo zamenjal pomrznjen led. Namesto snega namreč poleti pogosto dežuje, ko ta zmrzne v led, pa severni jeleni ne morejo do hrane.

Brez severnih jelenov bo izginila naša celotna kultura, pravijo predstavniki ljudstva Sami. Tudi turistično branžo skrbi, da Laponska ne bo več "božična destinacija".

Rovaniemi
RovaniemiFOTO: 24ur.com

Božiček, škrati in avtohtoni prebivalci kot šaljivi liki?

Vreme pa ni edini dejavnik, ki ogroža kulturo Samijev. Ljudstvo vse bolj izraža svoje nestrinjanje s smerjo, v katero v Rovaniemiju plove turizem.

"Pripadnike ljudstva Sami so postavili zraven Božička in njegovih škratov, kar je velik problem, ker ljudje začenjajo misliti, da nismo resnično ljudstvo z resničnimi problemi, ampak neka mitološka bitja, liki iz pravljice," pravi njihova zastopnica Johanna Alatorvinen.

Ljudstvo ima na Finskem, Norveškem, Švedskem in v Rusiji le še okoli 85.000 pripadnikov. Če so nekoč živeli od lova, ribolova in reje severnih jelenov, so do današnjih časov nomadski slog življenja in blagovno menjavo večinoma zapustili. A na svojo kulturo ostajajo ponosni. Zato so še toliko bolj zgroženi nad ugotovitvijo, da postajajo "simpatični in malo smešni liki" v turistični pravljici. "Pogosto nas predstavijo na zelo nespoštljiv način," dodaKaisu Nikula.

"Ko postanete lastna karikatura, težko računate, da bo nekdo reševal vaše težave,"je jasna Alatorvinenova.

In težave avtohtonih prebivalcev segajo veliko dlje, kot do Božičkove vasi. V preteklosti so bili žrtve vsesplošne diskriminacije. Posmeha, ker severne jelene vidijo kot svoje prijatelje, ker zaupajo zdravilcem in se oblačijo v tradicionalne barve. Na višku poskusov načrtne asimilacije so otrokom celo odvzeli otroke in jih poslali v internate, kjer niso smeli govoriti svojega jezika.

Finska jih kot "ljudstvo" priznava šele od leta 1995. Le tri leta prej so dobili "jezikovne pravice". Njihov boj za pravice je toliko težji, ker so v državni politiki slabo zastopani, prvega poslanca v finskem parlamentu so dobili šele leta 2007, ko je bil izvoljen Janne Seurujärvi. Ljudstvo, katerega pripadniki so se morali leta sramovati svoje identitete, v svojih željah sicer ni zelo zahtevno. Želijo si predvsem konec diskriminacije in spoštovanja. Tudi ko gre za način, kako jih predstaviti turistom, ki sem prihajajo tudi zaradi njih.