Ruski minister Sergej Ivanov, ki je gost jesenskega zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato, je za poljske medije dejal, da Rusijo bolj skrbijo čečenski uporniki v Gruziji kot pa iraška kriza in da ima Moskva podatke o sodelovanju gruzijskih oblasti s teroristi. Ivanov je tudi zatrdil, da ne ve ničesar o ameriškem načrtu za odstranitev Sadama Huseina.
Spor glede sil za hitro posredovanje
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je na srečanju obrambnih ministrov predlagal oblikovanje posebnih sil za hitro ukrepanje. Kot je pojasnil, bi te sile zavezništvu dovoljevale hitro ukrepanje v vseh zunanjih krizah ali ob terorističnih grožnjah. Sestavljene pa bi bile iz 21 tisoč mož. Rumsfeld je še pojasnil, da je obstoj zavezništva odvisen od njegove zmožnosti prilagajanja in odzivanja na nove grožnje. Evropske države so se na ameriški predlog odzvale z zaskrbljenostjo predvsem spričo večje možnosti, da bi omenjene sile v okviru boja proti terorizmu posredovale na območjih izven ozemlja članic zavezništva, piše evropski tisk. Poleg tega so evropske zaveznice tudi mnenja, da bi utegnile sile za hitro posredovanje zveze Nato ovirati EU pri njenem vzpostavljanju lastnih sil za hitro posredovanje.
Odziv evropskih članic Nata
Na poziv ZDA so se evropske države odzvale zadržano. Francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie je Nato posvarila pred možnostjo, da bi ga pri posredovanju zaneslo izven svojega ozemlja. Španija in Belgija se, poleg še nekaterih drugih držav EU, sprašujeta, ali sile zveze Nato ne bi zavrle oblikovanja sil Unije v okviru evropske skupne zunanje in varnostne politike. Te bi naj bile pripravljene do sredine leta 2003 in bi bile sestavljene iz 60.000 mož, vendar pa je ta načrt pod vprašajem zaradi pomislekov Grčije in Turčije glede posredovanja evropskih sil na območju njunih interesov v Egejskem morju, od tega dogovora pa je odvisen dostop evropskih sil do zmogljivosti zveze Nato v operacijah, v katerih slednja ne bi sodelovala.
