"Bosna in Hercegovina za integracijo v EU potrebuje stabilnejše institucije, ki bodo delovale neodvisno od nacionalne pripadnosti," je na današnji otvoritvi konference 10 let po Daytonu v Sarajevu dejal predsedujoči OVSE, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Na mednarodni konferenci, ki bo potekala do četrtka, bodo med drugim razpravljali o dosedanjih rezultatih in dopolnitvah Daytonskega sporazuma in možnostih razvoja BiH.
Rupel je izrazil optimizem glede prihodnosti BiH, pri čemer pa je potrebna previdnost pri prilagajanju določil Daytonskega sporazuma, saj integracijski proces v EU zahteva velike prilagoditve. Ključnega pomena je reševanje begunskih vprašanj, kriminala ter upoštevanje zakonov v skladu z značilnostmi 21. stoletja, ki je obdobje različnosti, multikulturnosti in strpnosti, je dejal Rupel.
Dayton je treba posodobiti
Član predsedstva BiH Ivo Miro Jović je konferenco označil kot
priložnost ponovne preučitve in prilagoditve Daytonskega sporazuma v
kontekstu današnjih političnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih
problemov v BiH. Država potrebuje novo ustavo za učinkovito politično
organizacijo in zagotavljanje državljanskih pravic vseh narodov, ki jo
tvorijo, je poudaril.
"Uspeh reform bo odvisen tudi od izvajanja predvidenih sprememb, ki bodo morale privesti do boljšega življenskega standarda za državljanje BiH in s tem usmeriti BiH k edini možni razvojni poti - v smeri integracije k EU," pa je v nadaljevanju konference povedal visoki predstavnik mednarodne skupnosti in posebni predstavnik EU v BiH Paddy Ashdown.
Reforme naj bi prinesle zmanjšanje stroškov vladne administracije in njeno večjo učinkovitost. Prednostno je potrebno obravnavati problematiko organiziranega kriminala, vzpostavitev javnega reda in miru ter pravnega sistema. "Potreben je tudi boljši ter produktivnejši sistem obdavčevanja, saj kompleksen davčni sistem sedaj omogoča razcvet korupcije," je prepričan Ashdown.
Soustvarjalec Daytonskega sporazuma in posebni odposlanec ZDA za Balkan James O'Brien pa je dejal, da kljub velikemu napredku, ki ga je BiH dosegla v preteklih desetih letih, nekatere težave še vedno ostajajo nerešene. Opozoril je predvsem na počasno gospodarsko rast in ekstremistične primesi v političnem življenju. Kljub temu je optimističen. “Če BiH ne bi bila uspešna, v EU zagotovo ne bi razmišljali o njeni potencialni vključitvi v povezavo, vprašanje je le, če je dovolj stabilna in izpolnjuje pogoje EU," je dejal.
O čem vse bo govora na konferenci?
Na konferenci bodo politiki, znanstveniki in strokovnjaki z različnih področij podali širšo analizo zgodovinskega ozadja podpisa Daytonskega sporazuma, predstavili razmisleke o trenutni situaciji, obravnavali probleme integracije, osvetlili družbene, prostorske in geopolitične trende v BiH ter govorili o priložnostih za to državo v širšem evropskem in globalnem kontekstu.
Z Daytonskim sporazumom se je končala ena najbolj krvavih vojn po 2. svetovni vojni, v kateri je v skoraj štirih letih v BiH umrlo več kot 200.000 ljudi in zaradi katere se je v tujino ali v druge kraje po državi razselilo več kot dva milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Sporazum so predsedniki ZRJ, Hrvaške in BiH parafirali 21. novembra 1995 v ameriškem Daytonu, podpisali pa v Parizu 14. decembra istega leta.
