Da bi se pogajanja o Hrvaškem pristopu Uniji začela, pa je treba izpolniti nekatere pogoje, pri čemer se stališča, ali jih Hrvaška izpolnjuje ali ne, še vedno razlikujejo, je opozoril šef slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Kot je dodal, na zasedanju samem kljub prisotnosti hrvaške zunanje ministrice Kolinde Grabar Kitarović o Hrvaški ni bilo govora, bila pa je to tema pogovorov v zakulisju.
"V kuloarjih je bilo izrečenih kar precej previdnih ocen, a splošno vzdušje je pozitivno; vsem se mudi, da bi prišli do rešitve," je dejal Rupel. Pri tem je spomnil, da se bo 26. aprila v Luxembourgu prvič sestala delovna skupina za Hrvaško, ki jo je marca za razrešitev vprašanja polnega sodelovanja države s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine oblikoval vrh EU.
Previdni pri napovedovanju razpleta v zvezi s Hrvaško so bili tudi drugi ministri. Predsedujoči na zasedanju, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn,, tako ni odgovoril na vprašanje, ali je pozitivni dogovor za Hrvaško moč pričakovati do konca junija. "Odvisno od srečanja 26. aprila," je dejal. Delovna skupina, v kateri bodo komisar za širitev Olli Rehn, visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana ter ministri treh držav, Luksemburga, Velika Britanije in Avstrije, se bo takrat pogovarjala tako s tožilko haaškega sodišča Carlo del Ponte kot hrvaško delegacijo, je povedal.
Rupel zaskrbljen zaradi Francije
Slovenski zunanji minister je na zasedanju ministrov EU dejal, da je "zelo zaskrbljen" zaradi možnega francoskega "ne" ustavni pogodbi na referendumu 29. maja.
"Zelo sem zaskrbljen. Francoski 'ne' nas bi vse postavil v zelo slabo situacijo," je dejal prvi mož slovenske diplomacije Dimitrij Rupel ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije ter ocenil, da bi posledice lahko imel tudi za nadaljnjo širitev povezave.
Rupel je ob tem dejal, da se širitev lahko nadaljuje tudi na obstoječih podlagah ter da ni ovire za nadaljnje širitve. "A politično bi bila to katastrofa," je dodal minister. Rupel sicer na referendumu v Franciji pričakuje "drugačen rezultat", saj upa, da bodo francoske oblasti uspešno promovirale ustavo EU in da se bodo volivci na dan referenduma odločili za podporo ustavi.
Francija skrbi tudi druge
Slovenski minister pa v Luksemburgu ni bil edini s takšnimi skrbmi okrog možnega francoskega "ne" ustavi. Glede nadaljnje širitve EU bi se "odprla vprašanja, ali je tako še mogoče nadaljevati," je menila švedska zunanja ministrica Laila Freivalds. "V ustavi je dogovorjenih veliko reform na podlagi preteklih širitev in če jih ne bo moč izvesti, se bojim, da se bodo oglasili glasovi, da je širitev tako težja," je tudi dejala.
Te posledice sicer ne bi prizadele Bolgarije in Romunije, ki naj bi v EU vstopili leta 2007, temveč države, ki naj bi jima sledile, torej Turčija in balkanske države.
Ministri podprli OVSE
Zunanji ministri so v Luxembourgu podprli vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pri spodbujanju demokracije, kljub ruskim pomislekom glede aktivnosti organizacije v nekdanjih sovjetskih republikah. "OVSE pripisujemo zelo pomembno vlogo, še posebej pri opazovanju volitev," je ob koncu dvodnevnega srečanja dejal predsedujoči, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.
Najhujše kritike na organizacijo, ki ji letos predseduje Slovenija, letijo iz Moskve, ki med drugim ni bila zadovoljna z aktivnostmi OVSE v Kirgizistanu in pred tem tudi v Ukrajini in Gruziji. V zvezi s slednjo je blokirala nadaljevanje opazovalne misije na meji, prav tako je Rusija zaustavila potrjevanje letošnjega proračuna OVSE, saj je zahtevala večji prispevek drugih držav in zaustavitev nekaterih aktivnosti.
Asselborn je bil sicer precej kritičen do dejstva, da sta ključni finančni dogovor, ki naj bi vendarle pripeljal do sprejema proračuna za letos, sprejeli Rusija in ZDA.
"V OVSE imamo majčkeno krizo, toda verjamem, da bo kmalu rešena. Pomembno je, da organizacija ohrani vse svoje dimenzije. Le s konstruktivnim partnerstvom pa lahko dosežemo, da bodo OVSE sprejeli vsi," pa je dejala evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner, ki je tudi dodala, da je predsedujoči OVSE, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, v Kirgizistanu pokazal velike vodstvene sposobnosti.
