Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v vlogi predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v New Yorku nastopil na odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN in opozoril, da ima regionalna organizacija v zadnjem času nekaj težav, zaradi česar je pozval k prizadevanjem za njeno ohranitev ter večji izkoristek njenega potenciala s strani Varnostnega sveta (VS).
Rupel: Pomembni so boljši odnosi med članicami
Rupel je že na začetku omenil težave, med drugim, da Ovse še
nima sprejetega proračuna za letošnje leto, prav tako pa ni dogovorjena
lestvica plačevanja prispevkov. Dejal je, da na visoki ravni poteka živahna
razprava o prihodnosti organizacije, in to v času, ko bi morala Ovse
proslavljati svoj prispevek k miru in sodelovanju v Evropi, 30 let po Helsinški
listini in 15 let po sprejemu Pariške listine, ki je podala vizijo celovite in
svobodne Evrope. Svet se je v zadnjih 30 letih dramatično spremenil in z njim
tudi Ovse, ki se je iz konference razvila v organizacijo. Po Ruplovih besedah
pa izzivi ostajajo isti in to je promocija boljših odnosov med članicami Ovse
za zagotavljanje trajnega miru.
Na vprašanje, ali je Ovse v krizi, je Rupel odgovoril, da je zanesljivo na prehodu. Omenil je, da se nekatere države pritožujejo nad dvojnimi standardi in pozivajo k reviziji načina opazovanja volitev. Dogovor o podaljšanju mandata opazovalne misije v Gruziji še ni bil dosežen. Prav tako na zadnjih dveh srečanjih ministrskega sveta Ovse ni bilo konsenza. Rupel je dejal, da je zaradi pozivov k reformi imenoval skupino uglednih osebnosti, ki pripravlja priporočila o izboljšanju učinkovitosti Ovse. Dejal je, da delovna skupina o reformah dela na posodobitvi pravil postopkov organizacije in da je bila sprejeta odločitev za jasnejši in trdnejši mandat generalnega sekretarja Ovse. Trenutno se išče naslednik Jana Kubiša, ki mu mandat poteče junija, prav tako pa se iščejo načini za povečanje učinkovitosti operacij na terenu.
VS naj bolje izkoristi potenciale OVSE
Rupel vidi vse te procese bolj kot priložnost kot pa krizo, ker naj bi izzivi nekatere članice Ovse zbudili iz zaspanosti in osvetlili nekatera vprašanja, ki so dlje časa tlela pod površjem. "Notranje razprtije moramo čim prej rešiti, če želimo energijo učinkovito usmeriti v reševanje težav tam, kjer nas potrebujejo," je dejal Rupel. Po Ruplovih besedah je Ovse pravi kraj za debato o razlikah v mnenjih, zato je pozdravil razpravo o povečanju učinkovitosti organizacije, vendar pa ne o njenem uničenju. Organizacije morajo ostati dinamične, če hočejo ostati relevantne in pri tem Ovse ni nobena izjema. Rupel je spomnil na 8. poglavje ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki govori o sodelovanju regionalnih organizacij z ZN, in izrazil upanje, da jo bo VS bolj izkoristil, skupaj z drugimi regionalnimi organizacijami, kar je v skladu s priporočili skupine uglednih osebnosti o grožnjah, izzivih in spremembah, ki je podlaga za razprave o reformi ZN. Rupel je zagotovil, da je Ovse pripravljena prevzeti več odgovornosti.
Rupel izpostavil vse pozitivne lastnosti Ovse
Ovse je na primer na dobrem glasu glede zgodnjega opozarjanja na krize, kar lahko VS služi pri preprečevanju konfliktov, je izpostavil. Pri nekaterih področjih, kot je preprečevanje medetničnih spopadov, regulacija osebnega in lahkega orožja ter preprečevanje trgovine z ljudmi, standardi Ovse prehitevajo standarde ZN. Ima namreč edinstvene ustanove z močnimi mandati glede zaščite nacionalnih manjšin, svobode medijev, demokratičnih ustanov in človekovih pravic. Izkazala se je kot vodilno evropsko telo za opazovanje volitev in njena poročila dajejo pečat legitimnosti. Pri soočanju z novimi grožnjami je za Ovse najbolj pomembno ohraniti vladavino prava, kar pomeni, da boj proti terorizmu ne gre na račun človekovih pravic.
Ovse prav tako pomaga pri ratifikaciji in uveljavljanju 12 konvencij in protokolov ZN o terorizmu. Obe organizaciji druga drugo dobro dopolnjujeta in Rupel je dejal, da je prostora za dodatno sodelovanje. Dober primer tega je sodelovanje Ovse v misiji ZN na Kosovu, ki ga letos čaka pomembno leto. Ovse ima precej strokovnega znanja glede vprašanj manjšin, policijskega dela in izgradnje učinkovitih javnih ustanov, ki so bistvenega pomena za miroljuben in trajnostni razvoj Kosova. O tej regiji se je Rupel pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom. "Strinjala sva se, da obstaja med Ovse in Ozn energija in da je treba to energijo razvijati. Generalni sekretar je menil, da je Slovenija zaradi svojega položaja v JV še posebej pomembna," je dejal zunanji minister.
Delovni dan je Rupel sklenil na kosilu z veleposlaniki Armenije, Azerbajdžana, Bolgarije, Gruzije, Moldavije, Rusije, Ukrajine in ZDA, pomočnikom generalnega sekretarja ZN za mirovne operacije Hedijem Annabijem ter pomočnikom generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Danilom Türkom. Rupel namerava med obiskom v New Yorku poudariti zavezanost Slovenije učinkovitemu delovanju multilateralnih organizacij. Slovenija podpira prizadevanja v smeri reforme ZN in aktivno sodeluje v razpravah med državami članicami, ki naj bi pripomogle k doseganju konsenza in sprejemu ključnih odločitev do vrha ZN septembra 2005.