Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na sedežu ZN v New Yorku članicam Varnostnega sveta predstavil cilje in naloge predsedovanja v letošnjem letu, ter opozoril na to, da organizacija sicer ni v krizi, je pa na "prehodu". Po Ruplovem nastopu so se k razpravi oglasili veleposlanik Romunije Minhea Ioan Motoc ter predstavniki ZDA, Rusije in Velike Britanije, ki so jih zanimala nekatera podrobnejša pojasnila, med drugim glede Kosova, širitve delovanja OVSE tudi zunaj svojega območja in načini utrjevanja sodelovanja z ZN.
Kaj lahko Ovse storil za ZN?
Veleposlanik Romunije Minhea Ioan Motoc je pozdravil "neposredno" poročilo in izpostavil Ruplov "energičen" pristop do dejavnosti Ovse, pri čemer je posebej hvaležen za pozornost kosovskemu vprašanju. Zanimalo pa ga je Ruplovo videnje ciljev slovenskega predsedovanja Ovse in ocena možnosti za sodelovanje z ZN.
Rupel je odgovoril, da je Ovse najmočnejša pri preprečevanju konfliktov, vendar ima vlogo tudi pri njihovem reševanju. Glede sodelovanja med ZN in Ovse pa je Rupel dejal, da ni vprašanje kaj lahko ZN storijo za Ovse, ampak kaj lahko Ovse stori za ZN. To naj bi bil tudi namen njegovega obiska v New Yorku. Učinkovito reševanje konfliktov je treba najprej poskusiti na regionalni ravni, brez obremenjevanja ZN. Povezava med ZN in Ovse je tesna in se utrjuje, na primer tudi pri boju proti terorizmu. Rupel je izrazil upanje, da se bo to izrazilo v resoluciji Generalne skupščine ZN o sodelovanju med Ovse in ZN, o kateri se članice ZN lani niso mogle sporazumeti. Hvaležen pa je tudi za poročilo Skupine uglednih osebnosti o grožnjah, izzivih in spremembah, ki priporoča poglobljeno sodelovanje ZN z regionalnimi organizacijami.
Preveč dejavnosti v enem delu Evrope?
Najdaljše vprašanje oziroma komentar je imel ruski predstavnik Aleksander Konuzin, ki je poudaril, da njegova država podpira temeljne prioritete, ki jih predlaga slovensko predsedstvo in so usmerjene k reformi in revitalizaciji organizacije, kakor tudi povrnitvi ravnotežja med varnostnimi, ekonomskimi in humanitarnimi dejavnostmi. Poudaril je potrebo po utrditvi dejavnosti na varnostnem področju. Rusija namreč meni, da Ovse preveč pozornosti posveča človeškim dejavnikom, premalo pa varnostnim, kar je zanjo najpomembnejše. Bistvo spora sicer tiči v ruskem prepričanju, da Ovse preveč posega na območje njenega vpliva, to je nekdanje republike Sovjetske zveze. "Ovse mora preseči umetno ustvarjena funkcionalna in ozemeljska neravnovesja v svojih dejavnostih," je dejal Konuzin. To pomeni, da je po mnenju Rusije preveč dejavnosti Ovse skoncentriranih v enem delu Evrope, v drugem pa jih je morda premalo.
Rupel: Na Kosovu ne bo rešitve brez sodelovanja vseh
Konuzin je podprl Rupla v pozivu, da naj Varnostni svet bolje izkoristi regionalne organizacije v skladu z 8. poglavjem Ustanovne listine ZN in pozdravil sodelovanje med ZN in Ovse pri reševanju regionalnih konfliktov, kot na primer gruzijski Abhaziji in Bosni in Hercegovini. Glede Kosova pa je vprašal, kakšne dodatne ukrepe je potrebno sprejeti za zagotovitev uresničevanja človekovih pravic vseh prebivalcev, še posebej nealbanskih manjšin. Zanimalo ga je tudi, kaj namerava Ovse ukreniti, da se ne bi ponovile negativne izkušnje iz marca 2004 in da bi preprečili ekstremistične izpade množičnih medijev in organizacij civilne družbe.
Rupel se je strinjal glede vprašanja uravnoteženja dejavnosti Ovse. Slovensko predsedstvo verjame v potrebo po reformi, revitalizaciji in ponovnem uravnoteženju ekonomske in ekološke, človeške in vojaške dimenzije. Strinjal se je tudi glede zaščite človekovih pravic na Kosovu, ki ga je večkrat obiskal in dodal, da je napredek v odnosu prehodnega vodstva Kosova nanj naredil dober vtis. Sogovorniki naj bi spoznali, da ne bo dobre rešitve brez sodelovanja vseh, vključno s Srbi in drugimi manjšinami, kot tudi partnerji iz mednarodne skupnosti. ZN delajo v smeri preprečevanja ponovitve dogodkov iz marca 2004. Vendar pa je Rupel dejal, da ima nekatere skrbi, kot tudi vsi drugi, glede morebitnih posledic obtožnice proti premieru začasne kosovske vlade in upa, da to ne bo povzročilo množičnih protestov. Takšna smer ni v interesu prebivalcev Kosova. Sicer pa status quo ne koristi nikomur na Kosovu, čeprav obstajajo radikalni elementi v regiji in kriminalne strukture v samem Kosovu, ki bi ga rade ohranile. Vloga ZN je ključna in potrebna bo nova resolucija VS, je dejal Rupel.
Vprašanje proračuna
Ameriški predstavnik Reed Jackson Fendrick se je zahvalil za jasen izris zmogljivosti Ovse, še posebej na področju mednarodnega miru in varnosti. Zanimalo pa ga je če lahko Ovse razširi svoje dejavnosti tudi izven svojega območja, kot je to storil v primeru Palestine in Afganistana. Rupel je dejal, da podpira delovanje Ovse v okviru ZN kjerkoli je to možno, vendar pa opozoril, da mora Ovse, preden se širi izven svojega območja, rešiti nekaj svojih zadev, kot je proračun, ki še ni bil sprejet, prav tako še niso določili lestvice prispevkov in našli novega generalnega sekretarja, ki bo junija nasledil Jana Kubiša.
Predstavnik Velike Britanije Paul Johnston je izrazil trdno podporo svoje države Ovse in njeni učinkovitosti. Rupla je vprašal, kako lahko Ovse prevzema nove naloge in hkrati ostane tako učinkovita na področjih, kjer se je doslej izkazala. In glede na širitev EU, kako lahko Ovse doseže učinkovite in komplementarne odnose z EU. Rupel je odgovoril, da je ustvarjanje "sinergije" med Ovse in EU potrebno. Pri preprečevanju konfliktov obstajajo številni podobno koncepti. Obe organizaciji se lahko ukvarjata s položajem v Gruziji, kjer se je projekt opazovanja meje ustavil, ker ni novega mandata. Vprašanje obmejnih stražarjev se obravnava na Dunaju in EU lahko pomaga s svojimi idejami. Če lahko EU vstopi v reševanje gruzijske krize Ovse ne bo nič ljubosumna.