Zunanji ministri 11 članic Sveta baltskih držav, ki so se v ruskem mestu Svetlogorsk zbrali ob 10. obletnici ustanovitve sveta, so se strinjali, da je treba vprašanje statusa ruske enklave Kaliningrad, ki bo po širitvi EU obkrožena z unijo, rešiti še pred izvedbo širitvenega procesa. Članice sveta baltskih držav so Rusija, Nemčija, Poljska, Norveška, Švedska, Finska, Danska, Islandija, Litva, Latvija in Estonija. Svet je bil ustanovljen leta 1992 v Koebenhavnu z namenom krepitve regionalnega sodelovanja in spodbujanja celovitega razvoja območja držav ob Baltiku.
Kaliningrad, nekdanji Königsberg, ki z 21.000 kvadratnimi kilometri površine leži ob Baltiku in je, kot omenjeno, stisnjen med Poljsko in Litvo, je leta 1945 zavzela sovjetska Rdeča armada, danes pa je enklava pomembno rusko pomorsko vojaško oporišče na Baltiku. Kaliningrajska oblast z nekaj več kot milijonom prebivalcev spada med revnejše ruske regije, ki se otepa s številnimi problemi. Ker se Poljska in Litva približujeta članstvu v EU, Kaliningradu grozi, da bo ostal popolnoma izoliran od metropole, saj bosta morali obe državi med drugim uvesti vizni režim za prebivalce enklave. EU namreč zaradi vseh naštetih težav Kaliningrada meni, da bi liberalnejši režim utegnil ogroziti njeno varnost.
Moskva je Kaliningrad preoblikovala v območje proste trgovine, da bi pritegnila tuje naložbe, od EU pa v kontekstu prihajajoče širitve zahteva poseben status za enklavo. Med drugim gre tudi za zahtevo po izjemi za izdajo vizumov, ki naj bi jih za prebivalce Kaliningrada v skladu z direktivo EU Poljska in Litva uvedli 1. julija prihodnje leto.
Moskva želi za prebivalce Kaliningrada doseči možnost potovanj na Poljsko in Litvo brez vizumov oziroma, da bi jim zagotovila dostop do posebnega brezvizumskega koridorja, ki bi jih povezoval z ruskim ozemljem. Evropska komisija strogega vizumskega režima, ki velja za ruske državljane Kaliningrada, ne namerava sprostiti.
"Tehtati moramo med željo Rusije, da bi si zagotovila čim bolj neoviran tranzitni promet za svoje državljane in blago ter med našo potrebo po varnosti," je dejal evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten. Schengenska pravila so ukinila notranje meje med državami članicami EU, hkrati pa uvedla strog vizumski režim za mnoge države, ki niso članice evropskega bloka, kot so Rusija in Ukrajina.
Širitev naj bi koristila Kaliningradu
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je vodil dvodnevno srečanje s predstavniki evropske komisije, ki mu bodo sledili trilateralni pogovori s predsedniki vlad Rusije, Poljske in Litve. Le na ta način pretok oseb in blaga po širitvi EU ne bo oviran.
Patten je povedal, da bo širitev EU na vzhod koristila Rusiji, zlasti 1,3 milijona prebivalcem Kaliningrada. "Širitev odpira nove možnosti za večje sodelovanje, medsebojno razumevanje in blaginjo prebivalcev Kaliningrada," je dejal Patten. Širitev EU bo na meje Kaliningrada privedla enotni trg z več kot 500 milijonov potrošnikov.
Kot je še dodal Patten, je EU odločena sodelovati z Rusijo pri iskanju rešitve za specifične težave Kaliningrada. Ob tem je poudaril, da širitev EU ne pomeni grožnje za izolacijo ljudi enklave, temveč, "ravno nasprotno, nudi nove priložnosti za sodelovanje, boljše razumevanje in blaginjo prebivalcev Kaliningrada". Ob tem je tudi ponudil pomoč povezave pri reševanju najbolj perečih težav enklave.
EU je Kaliningradu obljubila 40 milijonov evrov pomoči. Denar naj bi v glavnem namenili za podporo malemu podjetništvu in za odpravljanje onesnaževanja okolja, boj proti organiziranemu kriminalu in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni kot sta AIDS in tuberkoloza. Problem Kaliningrada bo tudi ena izmed glavnih tem pogovorov na vrhu med EU in Rusijo 28. maja letos.
