Ivanov kot obrambni minister "odlično razume, da mora obrambno ministrstvo katerekoli države načrtovati razvoj položaja po vseh možnih scenarijih, vključno z najhujšimi možnimi". Ameriški mediji so v zadnjih dneh objavili načrte Pentagona za morebitno uporabo jedrskega orožja proti sedmim državam, vključno z Rusijo. Naslednji krog rusko-ameriških pogajanj o sporazumu o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja bo po njegovih besedah potekal 21. in 22. marca v Ženevi, ustrezni sporazum pa naj bi ameriški predsednik George Bush in njegov ruski kolega Vladimir Putin podpisala na srečanju maja v Moskvi.
Bush in Putin sta na srečanju novembra v Teksasu napovedala zmanjšanje jedrskih konic: ZDA bodo zalogo 7000 jedrskih konic v naslednjih desetih letih zmanjšale na od 1700 do 2200, po napovedih Putina pa bo Rusija zmanjšala zalogo okrog 6000 jedrskih konic na od 1500 do 2000 jedrskih konic. Medtem ko Rusija zahteva uničenje zalog jedrskega orožja, pa želijo ZDA del tega orožja uskladiščiti, če bi ga kdaj v prihodnosti potrebovale. ZDA so tako kot Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska leta 1992 uvedle moratorij na jedrske poskuse. Tako sedaj jedrske poskuse izvajata le še Indija in Pakistan.
ZDA bodo najbrž obnovile jedrske poskuse
Kot piše v študiji o reviziji ameriške jedrske politike, ki jo je v četrtek na svoji spletni strani objavila nevladna washingtonska organizacija Global Security.org, bi ZDA utegnile odstopiti od mednarodnega moratorija na jedrske poskuse, da bi preizkusile novo orožje za uničevanje bunkerjev. Avtorji omenjene študije še pišejo, da si ZDA sicer prizadevajo za razvoj jedrskega orožja brez novih poskusov, vendar pri tem "ne bodo mogle vztrajati v nedogled". Objektivno ocenjevanje jedrskih kapacitet bo namreč po navedbah študije brez jedrskih poskusov postajalo vse težje.
Poročilo, ki se sklicuje na dokumente Pentagona, tudi navaja dejstvo, da vedno več držav in "nevarnih" organizacij v podzemnih infrastrukturah skriva orožje. Po podatkih ameriške vojaške obveščevalne službe (DIA) trenutno obstaja najmanj 10.000 takšnih infrastruktur v več kot 70 državah po svetu, med njimi pa naj bi jih več kot 1400 uporabljali za skrivališča orožja za množično uničevanje, ploščadi za izstrelitev balističnih raket in strateške poveljniške točke. Kot je še pokazalo omenjeno poročilo, pa ZDA nimajo ustreznih sredstev, da bi bile kos takšnim skrivališčem.
Ivanov za The Times
Za britanski dnevnik The Times pa je Ivanov dejal, da Rusija ne bi izstopila iz protiteroristične koalicije, če bi Washington enostransko vojaško posredoval proti Iraku. Po njegovem mnenju pa bi takšna poteza ZDA, ki ji Moskva nasprotuje, zagotovo pomenila resen udarec za protiteroristično koalicijo.
Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan pa je povedal, da iraško vodstvo od obnovljenega dialoga z Združenimi narodi ne pričakuje posebnih rezultatov. Pogajanja se morajo nadaljevati, je dejal, vendar iraška stran nima vnaprej izoblikovanega mnenja o njihovih rezultatih. Še prejšnji teden je Ramadan dejal, da Bagdad v nobenem primeru ne bo privolil v vrnitev inšpektorjev ZN v državo.