Po prešteti polovici oddanih glasov je Vladimir Putin na volitvah za ruskega predsednika dobil 75 odstotkov glasov, kar je v okvirih, ki so jih pokazale vzporedne volitve, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Samo na Krimu je po podatkih ruske državne volilne komisije zanj glasovalo 90 odstotkov volivcev. Putin se je volivcem zahvalil za podporo.
Putinov najbližji protikandidat, predstavnik ruske komunistične partije Pavel Grudinin, je prejel 13,39 odstotka glasov.
Putin se je na izid volitev odzval na koncertu v Moskvi, ki je bil organiziran ob obletnici pripojitve Krima k Rusiji, in se volivcem zahvalil za izkazano podporo. "Obračam se na vas, ki ste se zbrali tukaj, in vsem ostalim širom države. Hvala vam za podporo," je dejal. Poudaril je, da v tovrstni podpori vidi zaupanje državljanov in upanje za nadaljnji razvoj države. Ruse je ob tem pozval, naj obdržijo enotnost.
Uradnih podatkov o volilni udeležbi še ni, naj bi pa ta bila 63,7-odstotna oziroma malo nižja kot leta 2012.
Putin, ki Rusijo kot predsednik ali premier vodi že od leta 2000, bo tako na oblasti še prihodnjih šest let.
Opazovalci iz vrst opozicije in nevladnikov so sicer poročali o številnih nepravilnostih pri glasovanju, med drugim jim sploh niso dovolili na nekatera volišča. V večini regij je bila udeležba do 18. ure višja kot pred šestimi leti, je pojasnil namestnik predsednice državne volilne komisije Nikolaj Bulajev.
Volišča so se sicer na Daljnem vzhodu odprla že v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času, v Moskvi in gosto poseljenem zahodu Rusije pa danes ob 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času.
Danes so ruskega predsednika volili tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred natanko štirimi leti. Na volišča je bilo tam pozvanih 1,5 milijona ljudi, do 12. ure se jih volitev udeležilo okoli 35 odstotkov. Ukrajina je sicer glasovanju na Krimu ostro nasprotovala in ukrajinske oblasti so danes protestno blokirale ruske konzulate in veleposlaništvo. V poslopja v Kijevu, Harkovu, Odesi in Lvovu so spuščali zgolj diplomate. Moskva je Kijevu zato očitala, da Rusom v Ukrajini preprečuje glasovanje.
Ruska nevladna organizacija Golos, ki je specializirana za opazovanje volitev, je danes zabeležila okoli 2400 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so jim preprečevali opravljanje dela, zabeležili so tudi številne primere večkratnega glasovanja. Golos sicer seznam ugotovljenih nepravilnosti in kršitev objavlja na spletu.
Na volišča je okoli 33.000 prostovoljcev poslal tudi opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki se sam ni smel potegovati za predsednika. Tudi njim so preprečevali dostop do volišč. "Tisti, ki so mislili, da bo tokrat manj nepravilnosti, ker je Putin že zmagal, so se zmotili," je ob tem povedal Navalni.
Na številnih voliščih so sicer danes odmevale patriotske pesmi, ljudem so delili brezplačno hrano in jih na volišča celo vozili kar z avtobusi, za otroke pa so pripravili posebne zabavne programe.
Volitve so sicer spremljali tudi mednarodni opazovalci, bilo naj bi jih okoli 1300. Od tega jih je skoraj 600 poslala Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi (Ovse). Predsednica volilne komisije Ela Pamfilova je povedala, da se je volilna komisija soočala s kibernetskimi napadi na njihovo računalniško omrežje iz tujine. Doslej so morali preprečiti napade iz 15 držav. Server so napadalci preobremenili, zaradi česar se je sesul, je dodala.
Med tistimi, ki so na enem od volišč v Moskvi danes zjutraj oddali svoj glas, je bil tudi predsednik Vladimir Putin, ki se mu je že vseskozi obeta gladka zmaga. Ob tem je dejal, da je "prepričan v pravilnost programa, ki ga predlagam za državo". Volilnega izida ni želel napovedovati. Kot je zatrdil, mu je vseeno, s kakšno prednostjo bo zmagal, zadovoljen bo z vsakim odstotkom, ki mu bo omogočil nadaljnje "izpolnjevanje nalog predsednika".
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je ob oddaji glasu v bližini prestolnice izrazil upanje, da bodo volitve "okrepile enotnost ruske družbe in suverenost Rusije". "Rusija danes izbira svojega predsednika, svojo prihodnost," je dejal.
Volišča so se zaprla ob 19. uri po lokalnem času, nazadnje v ruski eksklavi Kaliningrad na meji z EU. Zaradi velikih časovnih razlik, saj Rusija obsega kar 11 različnih časovnih pasov, so do zaprtja volišč na zahodu države na vzhodu Rusije, še posebej pa na Daljnem vzhodu in Sibiriji, kjer so bila volišča že več ur zaprta, že lahko prešteli precejšen delež glasovnic.
Preberite še: Ruske volitve: Od revnega dečka, ki je lovil podgane, do 'mačo moža' na čelu Rusije
Medtem ko se slovenski politični prostor pregreva že mesece pred volitvami, je v Rusiji predvolilno obdobje minilo relativno mirno. Med predvolilnima Rusijo in Slovenijo je pač vsaj ena velika bistvena razlika – o zmagovalcu ruskih volitev se ne ugiba, ker je znan, in to že nekaj let.
Uspešni voditelj na vrhuncu svoje moči. Tako Vladimir Putin vidi samega sebe. Ker mnenje deli zadostno število Rusov, njegova ponovna izvolitev ni vprašljiva. Po zadnjih analizah javnega mnenja naj bi 65-letni Putin zbral okoli 70 odstotkov glasov.
Sociolog in strokovnjak za javno mnenje Jens Siegert je za Deutsche Welle ocenil, da bi lahko Putin tokrat zabeležil celo rekorden volilni uspeh: "Na to pa sicer ne bo toliko vplivala kvaliteta in uspešnost njegove politike kot odsotnost alternative." Nekdanji agent KGB je namreč obračunal z nasprotniki in ljudi prepričal, da je edini, ki jim lahko zagotovi ohranjanje trenutnega standarda. Ki sicer za večino ni prav visok, a strah pred slabšim stanjem je močnejši od upanja po boljših alternativah.
Od rešitelja do problema
Ko je Putin leta 1999 prevzel državo, je ta okrevala po eni najhujših ekonomskih kriz, kar jih Rusi pomnijo. Tudi po zaslugi rasti cen nafte je Putinu uspelo stabilizirati rusko barko, ljudem pa vrniti dostojanstvo.
A skupaj s stabilizacijo stanja je Putinova država zategovala zanko okoli prostega pretoka informacij. Najprej je bila na udaru svoboda televizije, nato tiska in na koncu interneta. Putin je državljanom "svetoval", naj ne vtikajo nosu v tekmovalni svet politike, ampak naj se osredotočijo na svojo kariero in ustvarjanje premoženja.
S politiko se je medtem ukvarjal njegov režim. Domačo podobo je gradil na kultu svoje osebnosti, spretno igro na domovinska čustva ljudi, ki še niso pozabili nekdanje veličine Sovjetske zveze in z obljubo, da jih bo ščitil pred domnevno nevarnostjo z Zahoda. Za potrebe zunanje politike pa je ostal pri taktikah iskanja zaveznikov in vnašanjem razdora v zahodni svet, z vpletanjem v nekaj konfliktov po svetu in financiranjem pro-ruske propagande. Vse skupaj naj bi Rusiji zagotovilo obstoj na svetovnem odru, kjer primat vse bolj prevzema Kitajska.
A po dveh desetletjih na čelu države, Putin ni več njen rešitelj, ampak problem, ocenjujejo analitiki. "Privatizacija politike" v roke peščice, ki danes obrača sistem po svojem okusu, je ustvarila cinično in apatično družbo, ki bo morala ponovno odkriti svoj interes za politiko in razmisliti o svoji domovini "po Putinu".
Da je apatija postala problem, danes ve celo Putin. Njegov politični stroj te dni veliko vlaga v to, da bi ljudi prepričal, naj gredo na volišča. Oblast namreč skrbi vprašanje legitimnosti izvolitve, če bi se tam pojavil le zanemarljiv odstotek volilnih upravičencev. Ruse je tako na volišča pozval celo sam Putin. V video nagovoru je dejal, da se nanje obrača s pozivim, da "izkoristijo svojo pravico do odločanja o prihodnosti": "Za koga glasovati, je odvisno od osebne odločitve posameznika. Toda če se odrečete tej možnosti, bo odločilen izbor opravljen brez vašega mnenja."
Opozicija, ki je ni in protikanditati, ki služijo kot okras
Ruska opozicija – ne tista, ki je povezana s Kremljem – ampak tista, ki si želi sprememb, se ob takšnih izjavah vpraša, s kakšni izbiri Putin pravzaprav govori.
Ob Putinu na volitvah moči meri še sedem kandidatov. A med njimi ni glavnega Putinovega tekmeca. Aleksej Navalni ima - kot rečeno - prepoved kandidature, ker je bil pred petimi leti obsojen na pogojno zaporno kazen. In to v procesu, ki naj bi bil bolj kot dejanski sodni proces, pravzaprav farsa, s katero se je režim znebil nevarnosti. 41-letni politik ima veliko bazo podpornikov, je znan kot borec proti korupciji in je v zadnjih letih organiziral številne proteste proti Kremlju. Za razliko od Putina, je pozval k bojkotu volitev. Na volitvah, kjer pravzaprav kandidira Vladimir Putin proti Vladimirju Putinu, je namreč po mnenju tega dela opozicije prav neudeležba znak nezaupnice "malemu možu z velikim egom", ki državi vlada z železno pestjo.
Njegovi protikandidati so namreč tudi na tokratnih volitvah bolj za okras kot da bi imeli konkretno politično težo. Najbližji Putinov zasledovalec je kandidat ruske komunistične partije Pavel Grudinin. 57-letni "kralj jagod" je direktor nekdanjega državnega sadnega nasada, ki ga je spremenil v več kot dobičkonosen posel. Grudininu bi težko rekli prava alternativa Putinu, saj je do vladne politike le zmerno kritičen, Putina osebno ne napada veliko. Je pa sam tarča kritik, ker naj bi precej svojega bogastva pospravil na tuje bančne račune.
Okoli šest odstotkov glasov naj bi prejel nacionalist Vladimir Žirinovski. To bodo že šeste presedniške volitve za 71-letnega nacionalista. Šef ultrakonzervativne stranke LDPR, ki slovi po protiameriških, protiliberalnih in protikomunističnih govorih. Tudi on velja le za pol-opozicijo.
Eden zanimivejših pojavov tokratnih ruskih volitev je Ksenija Sobčak, televizijska voditeljica in nekdanja zvezdnica resničnostnih oddaj. 36-letnica ne skriva svojih vezi s Putinom, ta je bil tesen sodelavec njenega očeta Anatolija Sobčaka, nekdanjega župana Sankt Peterburga. A Sobčakova, ki naj bi zbrala okoli dva odstotka glasov vztraja, da je njena kandidatura prav tako legitimna kot njeno nasprotovanje Kremlju.
Vseeno so številni analitiki prepričani, da sta Grudinin in Sobčakova začimbi, ki ju je v volilno enolončnico dodal Putin, da bi popravil njen enoličen okus in vendarle zbudil zanimanje ljudi za volitve.
Ostali štirje kandidati naj bi medtem zbrali okoli odstotek glasov. Grigorij Javlinski, ustanovitelj stranke Jabolko, je nasprotoval priključitvi Krima in je kritičen do ruskega posredovanja v Siriji. Boris Titov, predstavnik ruske poslovne skupnosti, je dejal, da si ne dela nobenih utvar o tem, da bo njegov volilni rezultat vse prej kot bleščeč, da pa želi Putina prepričati, da je potrebno izvesti gospodarske reforme in stabilizirati odnose z Zahodom. Gospodarstvo namreč bolj kot politika čuti posledice sankcij Zahoda, ki so v veliki meri posledica ruskega vmešavanja v Ukrajino. 59-letni Sergej Baburin je kandidat, ki se bori proti neoliberalizmu ruskih oblasti in je javnosti precej malo znan, podobno kot 39-letni Maksim Surajkin, ubežnik iz ruske komunistične partije, ki je prepričan, da Rusija "stalinističnega komunističnega predsednika".
Veliko fotografij, nič soočenj mnenj: kampanja po Putinovem okusu
Volilne kampanje v Rusiji pravzaprav ni bilo oziroma je bila takšna kot je všeč Putinu. Njegova pojavljanja so skrbno načrtovana, do presenečenj ne prihaja, do soočenj mnenj s tekmeci tudi ne. Ali kot je nemški tiskovni agenciji povedal analitik Control Risks Group Nabi Abdulajev – Putin pač ni navaden kandidat. Kult svoje osebnosti ohranja tudi tako, da se ne spušča na raven "običajnih ruskih politikov": "Tako ohranja status vrhovnega politika, ki ima avtoriteto in legitimnost, ki sta za tekmece nedosegljivi."
Kako je ta kampanja videti v praksi, je objavil New York Times, ki kot primer navaja obisk Putina v tovarni motorjev za vojaške helikopterje v ruskem mestu Ufa. Tovarniški delavci so bili pred Putinovim obiskom pozitivno vznemirjeni. Ena od zaposlenih, 26-letna Aljona Popova, je celo upala, da bo lahko s predsednikom spregovorila kakšno besedo. Vedela je namreč, da se bo med skrbno načrtovanim obhodom tovarne sprehodil tudi mimo njenega delovnega mesta. Želela ga je opozoriti, da je sicer hvaležna za delo, da pa plača, ki je nižja od 450 evrov, ne zagotavlja preživetja: "Zanima me, kdaj bo denar namenjen za Ruse, namesto da ga zapravljamo za avanture po svetu. Morali bi modernizirati državo."
Priložnosti, da zastavi vprašanje, ni dobila. Putin je namreč govoril le z vnaprej izbranimi delavci. Putin nepričakovane komunikacije z ljudmi ne mara. A tudi jasnim odgovorom na vnaprej odobrena vprašanja se je spretno izmuznil. Ko ga je eden od delavcev vprašal, kdaj se bodo znižale obresti za stanovanjske kredite, mu je odgovoril z vrsto statističnih primerov, na koncu pa mu pravzaprav svetoval, naj ima še kakšnega otroka, saj bo potem upravičen do subvencioniranega stanovanja.
Drugo vprašanje delavcev se je nanašalo na to, ali bo država zarezala v izdatke za vojsko. "Za vaše izdelke obstaja veliko povpraševanje," je odvrnil predsednik.
Starejši delavec pa je na koncu vprašal, zakaj ruske tovarne ne tekmujejo več za priznanja v odličnosti, kar so poznali v času Sovjetske zveze. Namesto jasnega odgovora ga je Putin objel. Edini spontan trenutek obiska.
Namesto za ljudi hrana za ruske vojaške mišice
Obiskovanje tovarn vojaške industrije, še posebej v spremstvu tujega tiska, seveda nima nič s seznanjanjem Putina s težavami "malih ljudi". Namenjeno je kazanju vojaške moči in reševanju ruskega ugleda, ko se ta država trudi ohranjati status super-sile. Po drugi strani pa gre za premišljeno predstavo za domačo javnost, ki se je vmes že začela spraševati, zakaj se je treba na račun vojske odpovedovati boljšemu življenju. In režim ima na to odgovor – ker Zahod vse bolj ogroža Rusijo.
V tem duhu je pred kratkim minil tudi letni Putinov nagovor poslancev. Dejal je, da je Rusija razvila nov tip jedrskega izstrelka, proti kateremu bo dosedanja protiraketna obramba neuporabna. Napovedal je še, da bo Rusija nadomestila svoje sedanje medcelinske rakete z novim, zmogljivejšim tipom raket sarmat, ki bi lahko dosegle katerokoli točko na Zemlji. Vse skupaj naj bi bilo odgovor na ameriško "rušenje strateškega ravnotežja", je dejal Putin, ki se je pohvalil tudi z novo vrsto torpeda, ki naj bi imel medcelinski doseg, zmožen naj bi bil nositi jedrsko konico, tudi obramba proti temu izstrelku pa naj bi bila praktično nemogoča in z dejstvom, da že preizkušajo letalski raketni sistem kinžal oz. bodalo.
Američani Putinu seveda niso ostali dolžni, senator Ben Cardin je Rusom sporočil, da "razume", zakaj se hvalijo: "Države, ki se hvalijo s svojo vojsko to delajo zato, ker vedo, da so njihove zmogljivosti manjše, kot zatrjujejo.«
Putin, ki je nekoč razpad Sovjetske zveze opisal kot največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, se vidi kot varuha Rusije in njene zapuščine. Če bi bilo po njegovem, bi bila prej ali slej obnovljena tudi Sovjetska zveza. In Rusi kot ponosen narod to njegovo vlogo sprejemajo in podpirajo. Do te mere, da je mu rožljanje z zahodno grožnjo omogoča ohranjaneje oblasti, četudi država ostaja brez reform, ki naj bi bile pomembne za njen uspeh in razvoj v prihodnosti.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.