Delegati iz več kot 190 držav, ki se udeležujejo svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, so spet pozvali k ratifikaciji Kjotskega protokola. Da bi protokol, ki naj bi zmanjšal emisije toplogrednih plinov do leta 2012 za 5,2 odstotka, stopil v veljavo, ga mora ratificirati 55 držav, ki v ozračje spustijo največ emisij. Protokol je že ratificirala Kitajska, za dosego želenega cilja pa je tako potrebna le še ruska ratifikacija.
Po besedah ruskega predsednika vlade Mihaila Kasjanova naj bi Rusija Kjotski protokol ratificirala kmalu, najbrž še letos, njegov kanadski kolega Jean Chretien pa je že v ponedeljek sporočil, da bo o tem odločal kanadski parlament.
Kitajski ministrski predsednik Zhu Rongji je pozval še preostale industrijske države, naj sledijo Kitajski, ki je kot država v razvoju in z nizkim bruto domačim proizvodom že v minulem letu veliko pozornosti posvetila podnebnim spremembam in zmanjšanju škodljivih emisij. Kitajski okoljski minister Xie Zhenhua pa je prepričan, da morajo vse države nase prevzeti odgovornost za prihodnost sveta, Kitajska pa je po njegovem mnenju to storila tudi s tem, ko je ratificirala Kjotski protokol.
Zaradi nasprotovanja ratifikaciji protokola so bile kritik znova deležne ZDA, ki načelno podpirajo države, ki so to same že storile, same pa za omejevanje klimatskih sprememb sprejemajo druge ukrepe. ZDA in Kitajska sta sicer največji onesnaževlaki.
Za sprejem pripravljen Program ukrepov za uresničevanje trajnostnega razvoja
Po desetdnevnih pogajanjih so pripravili tudi Program ukrepov za uresničevanje trajnostnega razvoja. Program zahteva zmanjšanje degradacije naravnih virov, do leta 2010 pa naj bi se znatno zmanjšala tudi biotska raznovrstnost in ribolov. Države so se strinjale tudi, da se mora do leta 2015 prepoloviti število ljudi, ki nimajo dostopa do zdrave pitne vode ter zagotoviti osnovno čiščenje odpadnih voda. Do leta 2020 bo potrebno ustaviti proizvodnjo kemikalij, ki znatno vplivajo na človekovo zdravje in okolje.
Na področju energije se države niso mogle sporazumeti o 15-odstotnem globalnem povečanju deleža obnovljivih virov energije v primarni energiji, ki ga je predlagala Evropska unija. Program tako le načelno narekuje nujno znatno povečanje deleža obnovljivih virov energije ter ukinitev subvencij, ki ovirajo trajnostni razvoj na tem področju. Uspeh pri prizadevanju za trajnostni razvoj pa predstavlja tudi usmeritev o medsebojni odvisnosti mednarodne trgovine, razvoja in varstva okolja, pri čemer se ni treba ozirati na dosedanja pravila Svetovne trgovinske organizacije. Države udeleženke so se zavezale tudi za pripravo 10-letnih okvirnih programov ukrepov, s katerimi naj bi spremenili vzorce potrošnje in proizvodnje, da povečevanje blaginje v prihodnje ne bi ogrožalo okolja.
Zadnja dneva vrha v Johannesburgu se bodo ministri pogajali o vsebini politične deklaracije, ki jo bodo vodje delegacij potrdili ob zaključku vrha. Kot je znano, je na ponedeljkovem plenarnem zasedanju govoril tudi vodja slovenske delegacije, minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Predstavil je prizadevanje Slovenije v doseganju trajnostnega razvoja, izpostavil pa je tudi nedavno ratifikacijo Kjotskega protokola. Opozoril je na premalo poudarjen pomen prostorskega načrtovanja pri zagotavljanju trajnostnega razvoja, ki kljub temu, da je omenjen že v 10. poglavju Agende 21 iz Ria, v preteklih desetih letih ni bil deležen ustrezne pozornosti.
Kanada in EU za striktno uveljavljanje človekovih pravic
Kanada je ob podpori Evropske unije predlagala, da se v besedilo o zagotavljanju zdravstvene oskrbe vključi pogoj, da morajo biti ureditve "v skladu z vsemu človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami." Dopolnitev je uperjena predvsem proti tradicionalnemu obrezovanju ženskih genitalij v nekaterih državah podsaharske Afrike.
Evropski tisk o svetovnem vrhu v Johannesburgu
Evropski časniki v torkovih izdajah zelo različno komentirajo dogajanje na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju. Britanski The Guardian je ocenil, da si britanski premier Tony Blair za svoja opozorila na svetovnem vrhu zasluži vso pohvalo. Če politiki govorijo za generacije, ki se sploh še niso rodile, si zaslužijo pohvalo. Britanski premier Tony Blair je to v Johannesburgu pogumno storil. Pograjal je neuspešnost mednarodne skupnosti za ukrepanje. Najhuje je, da so vsi recepti za ukrepanje dobro znani, je pojasnil Blair. Ni hotel sicer izdati vseh odgovorov, vendar je pripravljen dobro premisliti o vseh vprašanjih in po potrebi vzeti v zakup tudi spor z Washingtonom.
Pariški gospodarski časnik La Tribune je zapisal, da so bila pričakovanja glede uspehov vrha spet previsoka. Tokrat ni bilo nič drugače. Nedvomno se bo potrebno še enkrat zadovoljiti z upanjem, da se bo vsaj nekaj od teh visokoletečih misli z govorniškega odra nekega dne spremenilo v konkretno pomoč za najšibkejše na Zemlji. V tem smislu je ponedeljkov dogovor s ciljem razpoloviti število tistih, ki živijo v sramotnih zdravstvenih pogojih, za vse zelo velik izziv.
Večina kritik pa je po navedbah belgijskega časnika Le Soir letela na račun ameriškega predsednika Georgea Busha, ki se srečanja sploh ni udeležil. Goreči pozivi, pozivi brez kakršnega koli vzburjenja, pozivi za nek drug svet, v katerem je neenakosti moč odpraviti z večjo skrbjo za planet... A v ozadju vseh govorov se kot tarča vseh napadov pojavlja neki odsotnež: moški, ki se ga tiče skoraj vsa sramota na tem svetu - George Bush, "big boss" svetovne velesile. Francoski predsednik Jacques Chirac je tako kot nemški kancler Gerhard Schröder in britanski premier Tony Blair pozval "vse" države k ratifikaciji Kjotskega protokola. A ZDA so se odločile, da tega ključnega inštrumenta v boju proti segrevanju ozračja ne bodo podpisale.
