Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je pozval države članice, naj podprejo zgodovinsko sodelovanje zavezništva z Rusijo, ter sprejmejo možnost grožnje mednarodnega terorizma. Po Robertsonovem mnenju naj bi bili napadi 11. septembra poziv zvezi, da sprejme nujne spremembe.
Rusija bo soodločala
Svoje interese skuša Rusija zaščititi z okrepitvijo sodelovanja z zavezništvom, saj naj bi v skladu s sporazumom iz Reykjavika, skupaj s članicami zveze Nato v "svetu dvajsetih", enakopravno odločala o nekaterih vprašanjih skupnega interesa. Svet bo tako omogočil sodelovanje zveze in Rusije pri boju proti terorizmu, orožju za množično uničevanje in kriznem menedžmentu. Robertson je oblikovanje sveta označil za zgodovinsko, za premik pri odnosih med zavezništvom in Rusijo. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je po srečanju strinjal z Robertsonom, da je današnji dogovor zgodovinski. Dogovor bo podpisan na prvem formalnem sestanku sveta 28. maja v Rimu.
Razširitev zavezništva
Zunanji ministri zveze Nato bodo razpravljali tudi o razširitvi zavezništva, ki bo vključevala nekdanje članice Varšavskega pakta. Seznam možnih novih kandidatk vključuje Latvijo, Litvo, Estonijo, Slovaško, Slovenijo, Bolgarijo, Romunijo, Makedonijo in Albanijo, največ možnosti za vstop pa imajo zaenkrat baltske republike. Dokončna odločitev vabljenih držav bo padla novembra v Pragi, širitvi pa še vedno ni naklonjena Rusija, ki se je sicer odločila, da ji ne bo odločneje nasprotovala.
O imenih kandidatk, ki naj bi na novembrskem vrhu v Pragi dobile povabilo v članstvo, sicer niso govorili, v sklepnem sporočilu pa so zapisali, da je cilj zavezništva, da bi vse povabljene države postale članice organizacije na isti dan pred naslednjim vrhom zavezništva. Obenem so poudarili pričakovanje, da bodo povabljene države tudi po Pragi še naprej sodelovale v Akcijskem načrtu za članstvo.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je zatrdil, da se ZDA zavzemajo za obsežno širitev, po njegovem pa podobno menijo tudi ostali ministri, tako da se glede tega v zavezništvu že oblikuje konsenz.
Poleg širitve in novega sodelovanja z Rusijo, se zavezništvo posveča tudi prenovi v vojaškem smislu, saj naj bi bil le tako omogočen uspešen boj proti terorizmu. Pri tem posebej Washington vse bolj poudarja potrebo po zmanjšanju razkoraka v vojaških zmogljivostih ZDA in evropskih zaveznic. Med predlogi za posodobitev zavezništva je Robertson navedel tudi spremembo načina odločanja, zagotovil pa je, da načelo konsenza ostaja in da ga nihče ne želi spreminjati, saj ustreza tako velikim kot majhnim članicam.
Belgijski zunanji minister izgubil zavest
Med zasedanjem ministrov je belgijskega zunanjega ministra Louisa Michela zaradi preobremenjenosti obšla slabost in je padel v nezavest. Michaela so prepeljali v univerzitetno bolnišnico v Reykjavik, vendar njegovo stanje ni zaskrbljujoče, je sporočil ministrov tiskovni predstavnik.
