Rusija in ZDA glede Sirije še vedno ne najdeta (skupne) rešitve

Varnostni svet ZN v ponedeljek na zasedanju o uporabi kemičnega orožja v Siriji ni sprejel nobenega sklepa, saj sta se stalni članici ZDA in Rusija tako ostro sporekli, da dogovor ni bil mogoč. Rusija še naprej ščiti režim Bašarja al Asada, kljub opozorilom, da je ta odgovoren za vrsto napadov s kemičnim orožjem.

Iz Sirije poročajo, da so vladni helikopterji v nedeljo na Sarakeb v provinci Idlib, ki je pod nadzorom upornikov, odvrgli dva soda s klorom. V bolnišnicah se je zaradi zastrupitve zdravilo enajst ljudi, mrtvih pa tokrat ni bilo.

"Imamo poročila, da je Asadov režim v zadnjih tednih večkrat uporabil klor proti prebivalcem, nazadnje v nedeljo. Obstajajo očitni dokazi," je dejala veleposlanica ZDA Nikki Haley in obtožila Rusijo, da ščiti sirski režim.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je to zavrnil kot klevetanje njegove države in spomnil, da je Rusija predlagala oblikovanje novega mehanizma za preiskavo prihodnjih kemičnih napadov. Zagotovil je, da Rusija podpira preiskavo in zadeve naj bi se premikale.

Rusija je od začetka vojne v Siriji leta 2011 že enajstkrat blokirala resolucije VS ZN, kritične do Asadovega režima. ZDA in Rusija sta sicer leta 2013 sprejeli dogovor o uničenju kemičnega orožja v Siriji in nekaj ga je nato tudi bilo uničenega, vendar pa ZDA trdijo, da je režim del kemičnega orožja skril in ga uporablja naprej.

Predsednik ZDA Donald Trump je lani ukazal raketni napad na eno od letališč v Siriji, s katerega so pred tem izvedli kemični napad. Leta 2015 je VS ZN ustanovil preiskovalno komisijo za kemične napade v Siriji in ta je odkrila, da je režim uporabil klor najmanj trikrat v letih 2014 in 2015 ter sarin aprila lani.

Rusiji te ugotovitve niso bile všeč in jih je zavrnila, novembra lani pa blokirala podaljšanje mandata komisiji. Nebenzija bi sedaj rad ustanovil novo komisijo, čeprav obenem vztraja, da so poročila o napadih s kemičnim orožjem v Siriji propaganda, ki se širi po spletnih medijih in jo povzemajo zahodni mediji. Izjave takšnih, kot je ameriška kolegica, je v ponedeljek označil kot nekaj malega resnice pod goro laži.

Tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert je kasneje izrazila globok strah ZDA zaradi nadaljnje uporabe klora proti nedolžnim civilistom s strani Asadovega režima.

Napad v provinci Idlib je po njenih navedbah že šesti napad s kemičnim orožjem v zadnjih 30 dneh, zato ZDA pozivajo mednarodno skupnost, da skupaj javno pritisne na Asadov režim in njegove podpornike, da se ti napadi prenehajo, odgovorni pa kaznujejo.

Ob tem je spomnila na besede državnega sekretarja Rexa Tillersona januarja v Parizu, da je za civilne žrtve napadov s kemičnim orožjem, odkar se je Rusija vpletla v vojno v Siriji, na koncu odgovorna Rusija. "S tem ko ščiti sirski režim pred odgovornostjo, Rusija ne izpolnjuje svojih zavez," je sporočila Nauertova.

ZN pozivajo k enomesečni humanitarni prekinitvi ognja v Siriji

Združeni narodi so medtem pozvali k enomesečni humanitarni prekinitvi ognja po vsej Siriji, ki bi humanitarnim delavcem omogočila dostop in dostavo nujne pomoči do več sto tisoč civilistov.

Koordinator humanitarne pomoči in predstavnik ZN v Siriji je danes pozval k "takojšnji prekinitvi ognja po vsej Siriji, ki naj traja vsaj en mesec". Kot so opozorili v ZN, se humanitarna kriza stopnjuje na več območjih države, humanitarni delavci pa do njih nimajo dostopa.

ZN so opozorili tudi, da vojna na nekaterih območjih Sirije neprekinjeno poteka že skoraj sedem let. Enomesečna prekinitev ognja bi z dostavo nujne pomoči, evakuacijo kritično bolnih in ranjenih, kolikor je mogoče zmanjšala trpljenje ljudi, poudarjajo.

Režimske sile in uporniki so se lani dogovorili za vzpostavitev več varnih območij, kjer naj bi veljala prekinitev ognja, med njimi tudi v Vzhodni Guti blizu Damaska. Kljub temu je to pokrajino v minulih tednih pretreslo več smrtonosnih spopadov. Vladne sile naj bi domnevno zgolj ta mesec poleg letalskih napadov in topniških obstreljevanj že dvakrat uporabile tudi kemično orožje.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice so v Vzhodni Guti letalski napadi vladnih sil samo danes terjali življenja 33 civilistov, med njimi tudi dveh otrok. Več smrtonosnih letalskih napadov in topniških obstreljevanj so na tem območju zabeležili tudi v ponedeljek, ko je bilo skupno ubitih 29 civilistov, med njimi več otrok in humanitarni delavec, več deset ljudi pa je bilo ranjenih.

Prekinitev ognja naj bi skladno z dogovorom režimskih sil in upornikov veljala tudi za provinco Idlib na severozahodu države. Tudi od tod poročajo o domnevni uporabi kemičnega orožja s strani vladnih sil.