"Ni potrebno veliko časa, da se jedrske konice ponovno namestijo na rakete. Gre za popolnoma tehnično zadevo," je dejal Balujevski pred odhodom v Washington, kjer bo v torek in sredo potekal nov krog ameriško-ruskih pogovorov o zmanjšanju zalog jedrskega orožja. Gre za prve tovrstne pogovore po ameriškem odstopu od ameriško-ruskega sporazuma o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972, ki ga je Washington naznanil 13. decembra lani.
Za zmanjšanje jedrskih zalog sta se konec lanskega leta dogovorila predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin. Tako naj bi se število jedrskih konic na ameriški strani v prihodnjih desetih letih zmanjšalo s približno 6000, kot jih dovoljuje sporazum START I, na od 1700 do 2100. Putin je napovedal, da bo Rusija sledila ZDA v podobnem obsegu, in sicer naj bi število jedrskih konic zmanjšala na približno 1500.
Balujevski je sicer povedal, da bo Rusija sprejela vsak dogovor, ki bi število jedrskih konic omejil na 1500 do 2200. Obenem je dejal, da obe strani ne bi smeli uničiti samo jedrskih konic, temveč bi morali uničiti ali onesposobiti tudi rakete in druge sisteme za izstrelitev. Sogovornik Balujevskega v ZDA bo podsekretar na obrambnem ministrstvu Douglas Feith.
Skupini strokovnjakov bosta predvidoma razpravljali tako o stopnji zmanjšanja zalog, časovnih rokih za njihovo zmanjšanje kot o nadzoru tega procesa. Putin se sicer zavzema, da bi zmanjšanje zalog jedrskega orožja zapisali v uradni sporazum, temu pa Bush nasprotuje. Rusija si želi skleniti dogovor do junija, ko naj bi Bush obiskal Moskvo.
Predstavniki Sveta Evrope v Čečeniji
Predstavniki Sveta Evrope in ruskega parlamenta so danes v Čečeniji obiskali begunsko taborišče, medtem ko so se v pokrajini nadaljevali spopadi. Vodja komisije za migracije, begunce in demografijo pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Tadeusz Iwinski se je pogovarjal z begunci v taborišču v kraju Znamenskoje, okoli 80 kilometrov severozahodno od čečenske prestolnice Grozni.
Begunci so povedali, da so zapustili domove zaradi neprestanih spopadov, omejitev gibanja in kršitev državljanskih pravic med pohodi ruskih varnostnih sil. Eden od beguncev iz Groznega je pojasnil, da ne živijo v begunskih centrih zato, ker bi jim bilo tam všeč, temveč predvsem zato, ker je varno. Prebivalci Groznega se namreč bojijo tako ruskih sil kot upornikov.
Tadeusz Iwinski naj bi se skupaj s predsednikom odbora za mednarodne zadeve v ruski dumi Dmitrijem Rogozinom pozneje srečal tudi z vodjo proruske uprave v Čečeniji Ahmadom Kadirovom. V torek naj bi Iwinski obiskal še en center za čečenske begunce v sosednji ruski republiki Ingušetiji. Predstavniki slednje so povedali, da ima njihova obubožana republika premalo sredstev za namestitev beguncev, ruska vlada pa ni uspela zbrati dovolj denarja.
Član parlamenta Ahmed Maisigov je povedal, da zvezna vlada dolguje Ingušetiji za namestitev čečenskih beguncev kar 500 milijonov rubljev. Zaradi dolgov begunci, ki so se naselili na zapuščeni mlečni kmetiji v pokrajini Sunža, niso dobili kruha že od 1. januarja. Pred nekaj dnevi pa so po Maisigovih besedah tovornjaki ruskega notranjega ministrstva v ta center pripeljali 200 šotorov, 250 štedilnikov in posteljnino. Razmere v drugih begunskih centrih so nekolike boljše, njihovi stanovalci pa se tudi tam pritožujejo nad pomanjkanjem hrane, zdravil in drugih življenjskih potrebščin.
Ruske čete so se umaknile iz Čečenije po vojni med letoma 1994 in 1996. Po vdorih upornikov v sosednji Dagestan in napadih na ruske stanovanjske bloke, v katerih je bilo ubitih več kot 300 ljudi, pa so se leta 1999 ruske sile v Čečenijo vrnile, saj so za te zločine krivile čečenske upornike. Čeprav je ruska vojska že premagala glavne uporniške sile, se spopadi v Čečeniji nadaljujejo. V zadnjih 24 urah je bilo v napadih upornikov ubitih najmanj šest ruskih vojakov, 15 pa jih je bilo ranjenih, je povedal neimenovani predstavnik proruske čečenske uprave.
Moskva zavrača ameriške kritike
Moskva je odločno zavrnila kritike ZDA na račun zaprtja neodvisne ruske televizijske postaje TV-6. Ameriško zunanje ministrstvo v svoji kritiki uporablja "dvojne standarde", saj Moskvo dejansko spodbuja k temu, da izvaja pritisk na pravosodje, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je v petek sporočil, da načrtovano zaprtje TV-6 krepi vtis o močnem političnem pritisku na rusko pravosodje, ki naj ukrepa proti neodvisnim medijem. Ameriška vlada meni, da je zaščita neodvisnih medijev v interesu političnega in gospodarskega razvoja Rusije, je še dejal Boucher.
Demokratične države in njihovi mediji zahtevajo na eni strani od Rusije spoštovanje demokratičnih vrednot, med drugim tudi neodvisnost pravosodja, na drugi strani pa od Moskve pričakujejo, da bo vplivala na odločitve pravosodnih organov, je še zapisano v sporočilu ruskega zunanjega ministrstva.
Ruska televizijska postaja TV-6, ki je še edina neodvisna postaja v Rusiji, je v petek znova izgubila sodbo o pravici do oddajanja. Rusko arbitražno sodišče je namreč razsodilo, da mora TV-6 prenehati z delom, ker njen večinski lastnik Boris Berezovski ne spoštuje finančnih obveznosti, ki jih določa statut.
TV-6 je tožila naftno podjetje Lukoil, ki ima v televiziji 15-odstoten delež. Lukoil je vložil pritožbo na razsodbo nižjega sodišča, ki je konec prejšnjega meseca razsodilo v prid TV-6, razveljavilo vse predhodne sklepe sodišča za likvidacijo podjetja in odredilo novo zaslišanje. Preden pa je nižje sodišče lahko opravilo zaslišanje, se je Lukoil pritožil na višje sodišče, ki je odločilo v škodo TV-6. Odvetniki televizijske postaje že razmišljajo o tožbi na ustavnem sodišču ali evropskem sodišču za človekove pravice.
Berezovski, ki je bil v času ruskega predsednika Borisa Jelcina visok kremeljski uslužbenec, je večkrat kritiziral sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko je pobegnil iz Rusije, zdaj živi v Londonu, od koder je sporočil, da je po njegovem mnenju zaprtje postaje del politične kampanje ruske vlade za utišanje političnih nasprotnikov.
Kritiki očitajo ruskim oblastem, da se s pomočjo sodstva borijo proti "neprijetnim" medijem. Energetski koncern Gazprom, ki je pod vladnim nadzorom, je lani dosegel zaprtje medijskega koncerna Media-Most in spremembo uredniške zasedbe televizijske postaje NTV. Oba medija sta bila kritična do ruske vlade. Zatem so številni priljubljeni novinarji teh postaj začeli delati pri TV-6.
