Putin poklical Macrona in ga posvaril pred 'nevarnimi dejanji'

Rusija je okrepila prizadevanja, da bi Zahod odvrnila od napada na sirske sile v odgovor na domnevni napad s kemičnim orožjem v Dumi.

Odnose med Rusijo in ZDA je zaostrila napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je v sredo tvitnil, da bo Amerika izvedla raketni napad na Sirijo, pridružile pa naj bi se mu tudi druge zahodne sile, ZDA, Velika Britanija in Francija. Trump je sicer včeraj prek Twitterja sporočil, da še ni znano, kdaj bodo napadli, s čimer je umiril žogico in nakazal, da se ZDA z napadom ne mudi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na novinarski konferenci v Moskvi opozoril, da bi posredovanje zahodnih držav v Siriji lahko sprožilo nov migrantski val v Evropo. Zatrdil je tudi, da ima Moskva neizpodbitne dokaze, da je bil domnevni napad s kemičnim orožjem v Siriji uprizorjen s pomočjo tuje obveščevalne službe. Poleg tega je zatrdil, da so napad z domnevno kemičnim orožjem uprizorili, da bi jih očrnili. "Imamo neizpodbitne dokaze, da je bil to še en uprizorjen dogodek in da je obveščevalna služba določene države, ki je zdaj v ospredju rusofobne kampanje, vpletena v ta uprizorjen dogodek," je zatrdil Lavrov.

Ruska vojska je zdaj s prstom pokazala na Veliko Britanijo. 

Putin poklical Macrona 

Rusija in Sirija napad s kemičnim orožjem zanikata, medtem ko Zahod obtožuje režim sirskega predsednika Bašarja al Asada. Bela hiša pravi, da še naprej ocenjuje podatke svojih obveščevalnih virov in se z njimi pogovarja o tem, kako se odzvati.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj razkril, da ima dokaze o uporabi kemičnega orožja v napadu na Dumo, po njegovih podatkih je bil uporabljen najmanj klorin. Danes ga je poklical ruski predsednik Vladimir Putin. Posvaril ga je pred "nevarnimi dejanji" v Siriji. 

"Najpomembneje se je vzdržati nepremišljenih in nevarnih dejanj, ki bi predstavljala hudo kršitev ustanovne listine Združenih narodov in bi imela nepredvidljive posledice," so po Putinovem telefonskem pogovoru z Macronom sporočili iz Kremlja. 

V današnjem pogovoru z ruskim kolegom pa je izpostavil svojo "skrb za umiritev razmer na terenu", so zapisali v Elizejski palači. "Predsednik je povedal, da želi nadaljevati in okrepiti dialog med Rusijo in Francijo, da bi zagotovili mir in stabilnost v Siriji," so sporočili iz Macronovega urada.

Izrazil je tudi obžalovanje nad novim vetom Rusije v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki je po Macronovih navedbah preprečil enoten in odločen odgovor ZN na domnevni kemični napad v Vzhodni Guti, ki je zahteval več deset smrtnih žrtev.

Putin se je zavzel za temeljito in objektivno preiskavo napada v Dumi. Do konca te preiskave pa bi se morali odpovedati obtožbam kogarkoli.

Macron se bo sicer konec maja odpravil na prvi obisk v Moskvo, odkar je maja lani zasedel predsedniški položaj.

Nebenzija svari pred 'točko brez vrnitve'

Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija je na četrtkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN Washington obtožil, da je ogrozil mednarodni mir in razmere označil za "zelo nevarne".

"Najpomembnejša prioriteta je, da preprečimo nevarnost vojne," je dejal Nebenzija po srečanju za zaprtimi vrati. Opozoril je, da je zaradi prisotnosti ruske vojske v Siriji povečana nevarnost, da se nasilje še stopnjuje. "Na žalost ne moremo izključiti nobenih možnosti," je dejal. 

Vrh ruske vojske je opozoril, da bodo v primeru ogroženosti ruskih vojakov na območju Sirije sestrelili ameriške rakete in napadli lokacije, od koder bodo Američani usmerjali izstrelke. Nebenzija je tako ZDA in njene zaveznice opozoril, naj se vzdržijo vojaške akcije v Siriji, da ne bi prišli do "točke brez vrnitve".

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred tem na seji VS ZN izrazil zaskrbljenost, da bi zadnje napetosti v Siriji lahko "izbruhnile v popolno vojaško eskalacijo". Vpletene države je pozval k "odgovornemu ravnanju". Izpostavil je, da prebivalci Sirije trpijo že osem let in ponovil, da ni vojaške rešitve za ta konflikt.

Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je medtem v Sirijo napotila strokovnjake, ki bodo v soboto začeli preiskovati okoliščine spornega napada 7. aprila, a nimajo mandata, da bi ugotavljali, kdo je za napad odgovoren. Sirski veleposlanik pri ZN Bašar Džafari je zagotovil, da bodo inšpektorjem omogočili neoviran dostop, kamor bodo želeli in kadarkoli bodo želeli.

Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije je imelo namreč 500 ljudi simptome, značilne za kemični napad, kot so težave pri dihanju, motnje centralnega živčnega sistema in draženje sluznic, 43 od več kot 70 smrtnih žrtev pa je tudi umrlo zaradi stika z zelo strupenimi snovmi.

Imajo ali nimajo?

Veleposlanica ZDA pri ZN Nikki Haley je za ameriško televizijo MSNBC povedala, da imajo dovolj dokazov za ukrepanje, predsednik Trump pa trenutno proučuje vse morebitne možnosti.

Obrambni minister ZDA James Mattis je po drugi strani v senatu dejal, da še vedno iščejo dejanske dokaze o uporabi kemičnega orožja in si želijo inšpektorjev na terenu, da to ugotovijo. Osebno sicer verjame, da je do kemičnega napada prišlo.

ZDA v primeru ukrepanja ne bodo same, saj je britanska vlada v četrtek pooblastila premierko Thereso May, da se pridruži ZDA in Franciji pri načrtovanju vojaškega napada ali napadov v odgovor na napad s kemičnim orožjem. Opozicija sicer zahteva glasovanje v parlamentu pred morebitno vojaško akcijo, kar pa za premierko ni zavezujoče.