Moskva je bo tem izrazila upanje, da bodo ZDA pozornost prednostno posvetile predvsem načrtovanim projektom rusko-ameriškega sodelovanja in sodelovanja Rusije in zveze Nato na področju nestrateške protiraketne obrambe, ter da bodo k tem projektom pritegnile tudi svoje prijateljice in partnerke, ne pa v destabilizacijski proces strateškega obrambnega oboroževanja. Rusija vztraja pri smernicah, ki jih sprejela, potem ko so ZDA enostransko odstopile od rusko-ameriškega sporazuma o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972.
Ameriški predsednik George Bush je v torek vojski ukazal začetek nameščanja nacionalnega obrambnega sistema proti balističnim raketam. Ameriški časnik Washington Times, sklicujoč se na neimenovanega visokega predstavnika ameriške administracije, je isti dan poročal, da naj bi v okviru tega sistema ZDA na Aljaski do leta 2004 namestile deset prestreznih raket, še deset pa do leta 2005 ali 2006. Predstavniki administracije so že prej napovedovali, da nameravajo začeti nameščanje prvih raket do septembra 2004, vendar pa je poročanje Washington Timesa prvi znak, da bo ta cilj uresničen.
Potem ko so ZDA lani uradno odstopile od sporazuma ABM, ki prepoveduje testiranje protiraketnih obrambnih sistemov, je Pentagon kmalu začel dela v Fort Greelyju na šestih podzemnih raketnih izstreliščih. Bush je razširil prvotne načrte in ukazal tudi preučitev možnosti za ne samo kopenske, ampak tudi pomorske in zračne pomorske prestrezne sisteme. ZDA so v okviru oblikovanja globalnega protiraketnega ščita sicer že zaprosile Veliko Britanijo za uporabo radarskega kompleksa v severni Angliji, Dansko pa za pravico do uporabe radarske baze v Thuleu na Grenlandiji. Obe vladi morata zadevo še preučiti.
