Sporni zakon naj bi še dodatno omejil svoboščine in okrepil nadzor Kremlja nad političnim dogajanjem v Rusiji pred prihajajočimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami. Na slednjih bodo marca prihodnje leto izbirali naslednika sedanjega predsednika Vladimirja Putina.
Zakon so parlamentarci sprejeli s 311 glasovi za in 90 proti. Zakon mora sedaj potrditi še zgornji dom parlamenta, svet federacij, nato pa je potreben še podpis predsednika Putina.
Novi zakon
Sporni zakon razširja definicijo ekstremističnih zločinov, verskim, nacionalističnim in rasističnim motivom za zločin pa dodaja še tiste, ki so posledica političnega, ideološkega ali socialnega sovraštva. Novi zakon organom pravosodja tudi dovoljuje, da manjše zločine v določenih primerih interpretirajo kot ekstremizem. Kršitelje javnega reda in miru lahko tako v prihodnje čaka tudi do osem let zapora.
Policija bo lahko po novem prisluškovala telefonom vseh osumljenih ekstremizma, mediji ne bodo smeli poročati o organizacijah, ki so bile zaradi ekstremizma prepovedane, ne da bi pri tem omenili to prepoved, tiskarne in založnike pa čakajo kazni zaradi morebitnega razširjanja ekstremistične literature.
Pretirani ekstremizem
Lani je bil v Rusiji sprejet zakon, v skladu s katerim se lahko obrekovanje in žalitve vladnih uslužbencev smatrajo kot ekstremizem, če tako odloči sodišče, in ki kriminalizira ustvarjanje ali distribucijo posnetega, tiskanega in drugega ekstremističnega materiala. Po mnenju kritikov bi lahko predvsem slednje prizadelo vse medije, ki poročajo o ekstremizmu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.