Rusija je Srbijo, kandidatko za vstop v EU, opozorila, da se bo s pridružitvijo EU vključila med države, ki izvajajo sankcije proti Rusiji, kar bo imelo svojevrstne posledice. A kot je za beograjski časnik Politika poudaril ruski diplomat in vodja agencije Rossotrudničestvo Konstantin Kosačov, ostajajo odnosi med državama dobri in prijateljski.
Na vprašanju glede sprejemanja sankcij proti Rusiji je Kosačov dejal, da bodo posledice sankcij za Srbijo, v kolikor bo pri njih sodelovala, povsem predvidljive. "Avtorji teh sankcij so predvsem tisti, ki nimajo velikih interesov za sodelovanje z Rusijo, tu mislim predvsem ZDA," je dejal ter dodal, da mora Srbija odločitev sprejeti sama.
Kosačov je sicer glede rusko-srbskih odnosov menil, da ima veliko vlogo pri tem trdo in nedvoumno rusko stališče glede Kosova. "Ne vidim nobenih ovir, ki bi v prihodnje lahko zmotile nadaljevanje dobrih odnosov med državama."
Ob tem je poudaril uspeh nedavnega obiska srbskega premiera Aleksandra Vučića v Moskvi ter dodal, da bo imel predviden obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina jeseni v Srbiji pomembno vlogo v razvoju nadaljnjih odnosov med državama.
Po mnenju Kosačova bi bilo za Srbijo boljše, da se v luči zadnjih mednarodnih zaostrovanj z Rusijo Srbija ozira na lastne nacionalne interese. "Če je Srbija pripravljena odstopiti od svoje nacionalne identitete, suverenosti in gospodarskih interesov, je to vaša izbira," je med drugim še povedal za beograjski časnik Politika.
Obenem je poudaril, da projekt Južni tok ni edini projekt, ter izrazil prepričanje, da se bo rusko tržišče še bolj odprlo za Srbijo. "Strateški interesi Srbije so, da ohrani svojo nacionalno gospodarstvo ter duhovno in kulturno identiteto," je ocenil ter obenem menil, da se vse to lahko dobro ohrani skozi sodelovanje z Rusijo.
Glede krize v Ukrajini pa je dejal, da bi se že zdavnaj zaključila, če bi njeno vodstvo bilo pripravljeno na dialog s svojim lastnim narodom.
Kosačova, ki sicer v ruski politiki sodi v rang namestnika zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je na čelo agencije, ki je bila ustanovljena prej šestimi leti, leta 2012 imenoval predsednik Putin.
Nemški minister stopil v bran sankcijam
Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel se je postavil v bran uvedbi gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini, pa čeprav bo to negativno vplivalo na nemško gospodarstvo. Škoda bi bila precej večja od nekaj odstotkov BDP, če se ne bi odzvali, ko hoče nekdo v soseščini zanetiti državljansko vojno, je dejal.
V pogovoru za nemško televizijo ZDF je vodja nemških socialdemokratov (SPD) opozoril, da se v EU "ne smemo obnašati zgolj kot gospodarsko interesno združenje, ampak smo politična unija in moramo skrbeti tudi za mir na celini".
EU je minuli teden okrepila sankcije proti Rusiji zaradi podpore proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine in prvič uvedla tudi gospodarske sankcije. Med ukrepi so omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.