Rusija želi na svetovni oder

Prvi namestnik ruskega premierja Sergej Ivanov je v govoru na mednarodni konferenci o varnostni politiki v Münchnu danes dejal, da si Rusija ne prizadeva za globalno dominacijo, niti ne teži k soočenju z Zahodom, ampak si želi zgolj utreti pot na svetovni oder.

"Prepričan sem, da se vsi tu zavedajo, da proces preporoda Rusije objektivno povezuje našo ambicijo, da bi zasedli primerno mesto v svetovni politiki, in zavezo za obvarovanje naših nacionalnih interesov," je povedal Ivanov in dodal, da "tega izziva ne nameravajo uresničiti z oblikovanjem vojaških blokov ali zapletanjem v odprta soočenja z našimi nasprotniki".

Proti jedrskemu orožju

Ivanov je v govoru poudaril tudi, da se morata Rusija in ZDA skupaj boriti proti razširjanju jedrskega orožja po vsem svetu. Obe državi bi morali na tem področju prevzeti vodilno vlogo. Trenutni nadzor bi morali izboljšati.

Ivanov sicer pričakuje, da bo Rusija do leta 2020 eno od petih največjih gospodarstev na svetu, pri čemer je poudaril, da "s svojimi petrodolarji ne nameravajo kupiti celotnega starega sveta".

Ivanov tudi o Kosovu

Ivanov se je dotaknil tudi vprašanja Kosova. Verjame namreč, da bi priznanje neodvisnega Kosova postavilo nevaren presedan. "Ostati želimo znotraj okvirov mednarodnega prava, ne želimo ustvariti presedana. Če bo prišlo do enostranskega priznanja Kosova, menimo, da bo to presedan in bo nekaj podobnega kot odprtje Pandorine skrinjice," je povedal.

Južna Osetija in Abhazija sta že nakazali, da bi lahko sledili primeru Kosova. Ivanov je novinarjem povedal, da Rusija ne bo hitela z njihovim priznanjem. "Zagotovim vam lahko, da Rusija Abhazije in Južne Osetije ne bo priznala takoj naslednji dan," je dodal Ivanov.

Ključna vloga Rusije

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je medtem na konferenci v Münchnu Rusiji priznal ključno vlogo pri reševanju konfliktov po vsem svetu, obenem pa jo je pozval h krepitvi pravne države. Za ljudi naj bi veljala skupna pravila in pravice, pri čemer je Solana kot primer navedel svobodo medijev. Rusija je pod vodstvom ruskega predsednika Vladimirja Putina spet postala močnejša, kar bi lahko tudi na Evropo delovalo stabilizirajoče.

Gates svari Evropo

Ameriški obrambni minister Robert Gates nadaljuje s prepričevanjem evropskih držav in javnosti, kako nujno potrebno je povečanje število vojaških enot v Afganistanu.

Tudi v današnjem govoru na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu je opozoril, kakšno grožnjo Evropi predstavljajo skrajneži v Afganistanu. “Skrbi me, da se številni ljudje na tem kontinentu ne zavedajo, kako resna je grožnja Evropi, če se skrajnežev v Afganistanu ne uniči,” je dejal Gates. Posvaril je tudi pred ogroženim obstojem zveze Nato, če bi se zgodilo, da bi bilo v Afganistanu premalo vojaških enot.

Ameriški obrambni minister je v govoru sicer priznal nekatere napake ZDA v boju proti terorizmu, a hkrati poudaril, da bodo dobili islamski skrajneži po vsem svetu velik moralni zagon, če Natu ne bo uspelo uničiti talibanskih upornikov v Afganistanu. "Ne smemo in ne moremo postati dvotirno zavezništvo, sestavljeno iz članov, ki so se pripravljeni bojevati, in tistimi, ki se niso. Takšen razvoj bi z vsemi svojimi posledicami za kolektivno varnost uničil zavezništvo," je v Münchnu dejal ameriški obrambni minister, ki se je v preteklih dneh trudil prepričati glavne evropske zaveznike, da bi na jug Afganistana poslali več svojih vojaških enot.

Da bi podkrepil svoje besede, je Gates naštel napade islamistov na evropske cilje, ki so se zgodili od 11. septembra 2001, med njimi teroristična napada v Londonu in Madridu. “Samo predstavljajte si, kako bi bilo, če bi skrajneži v Evropi ponovili napad, kot se je zgodil v New Yorku,” je opozoril Gates.

Obenem je minister posvaril, da predstavljajo talibani in teroristična mreža Al Kaida "potencialno grožnjo" pakistanski vladi predsednika Perveza Mušarafa in poudaril, da je prišel čas, da Pakistan tudi na svoji strani meje z Afganistanom sproži obsežno operacijo proti islamskim skrajnežem.