Ruska ruleta za Prodija

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je dan potem, ko je premier Romano Prodi ponudil svoj odstop, začel posvetovanja o nadaljnih korakih. Na pogovorih z voditelji parlamentarnih strank bo poskušal ugotoviti, ali ima vodja levosredinske koalicije dovolj podpore, da bi ga znova imenoval za mandatarja, ali bo moral poiskati drugega. Eden od italijanskih časnikov je to imenoval 'ruska ruleta za Prodija'.

Napolitano se je najprej sestal s predsednikom senata Francom Marinijem, nato pa še s predsednikom spodnjega doma parlamenta Faustom Bertinottijem ter z vodji strank in poslanskih skupin. Pogovri se bodo končali v petek popoldne, nazadnje pa se bo Napolitano posvetoval s svojim predhodnikom Carlom Azegliom Ciampijem.

Romano Prodi je na čelo vlade v Rimu prišel pred devetimi meseci po najbolj izenačenih volitvah v italijanski povojni zgodovini.

Več možnosti

Napolitano je Prodija v sredo prosil, naj tekoče posle opravlja še naprej, dokler ne bodo sprejete nadaljnje odločitve.

Italijanski predsednik ima sedaj na voljo več možnosti. Prodija bi lahko prosil, naj oblikuje novo vlado ali naj z isto poskuša pridobiti novo zaupnico parlamenta. Vendar pa je Prodi že sporočil, da bo ponudbo sprejel, le če bi mu vse članice njegove devetstrankarske koalicije, ki sega od krščanskih do komunističnih strank, zagotovile popolno podporo. Levosredinske stranke so Prodija že podprle in izrazile mnenje, da ima še vedno dovolj podpore v parlamentu. Podporo so mu izrazili tudi italijanski prenovljeni komunisti, ki pa so ob tem opozorili, da nasprotujejo načrtom razširitve vladne koalicije strank.

Druga možnost je izbor novega mandatarja iz vrst levosredinske koalicije, Napolitano pa bi se lahko odločil tudi za vlado, ki bi jo podpirala drugačna večina.

Naslednja možnost je oblikovanje tehnokratske vlade strokovnjakov, njeno vodenje pa zaupal kateremu od političnih veteranov. V zvezi s tem največkrat omenjajo notranjega ministra Giuliana Amata. Razpustitev parlamenta in razpis novih volitev - lahko tudi samo senatnih - pa velja za izhod v sili.

Medtem pa je opozicijski voditelj Silvio Berlusconi zagrozil z množičnimi protesti, če bo Napolitano Prodiju podelil mandat za sestavo nove vlade. Nekdanji premier, ki upa, da bo zaradi trenutne krize spet prišel na čelo vlade, se zavzema za vnovične volitve ali pa za tehnokratsko vlado z nalogo, da na dnevni red prinese pokojninsko in volilno reformo.

Reforma volilnega sistema je nujna

Prav slednja, se strinjajo poznavalci, je v Italiji nujno potrebna, saj bo le tako v prihodnosti mogoče oblikovanje močnejših vladnih koalicij, ki bodo manj občutljive na notranja nesoglasja in zato bolj stabilne. Prodijeva vlada je padla v senatu, kjer je imela le glas prednosti. "Storiti je treba nekaj, hitro spremeniti volilni sistem in oblikovati takega, ki omogoča močnejšo večino, ki bo bolj sposobna voditi državo, ko enkrat pride na oblast," je dejal Franco Pavoncello, profesor političnih ved z rimske univerze John Cabot.

Neizogiben padec vlade?

Večina italijanskih dnevnikov, ki odstopu Prodijeve levosredinske vlade namenjajo tudi po deset in več strani, se strinja, da je bil padec vlade neizogiben. Rimska La Repubblica v uvodniku z naslovom Prazna podpora skrajne levice piše, da se je ideološka vrv, ki so jo ekstremisti več mesecev napenjali v parlamentu in na ulicah, nazadnje pretrgala in povzročila padec vlade. S tem je Berlusconiju, ki je bil pred komaj letom dni poražen na volitvah, ponujena možnost, da se vrne za krmilo države.

Krizo je sprožila vladna zunanja politika, ki jo je v senatu predstavil zunanji minister Massimo D'Alema, nadaljuje La Repubblica. Razložil je, da se Italija zavzema za mir in zavrača vojno, da je njena navzočnost v Afganistanu politična in civilna misija in da bi umik iz te države oddaljil Italijo od Evropske unije. Takšnemu govoru bi ploskali v kateri koli drugi zahodni državi z levičarsko vlado, ne pa v Italiji, kjer je to nesprejemljivo za skrajni del levice, zaključuje časnik.

Tudi torinska La Stampa meni, da je bil Prodijev odstop neizbežen. K temu ga je prisililo kočljivo vprašanje zunanje politike, pri katerem je vlada doživela odmeven poraz v senatu. Ta poraz je bil še bolj dramatičen, ker ga je napovedal že minister D'Alema z besedami: "Če izgubimo, vsi domov." S tem so se strinjali tako predsednik republike Napolitano kot premier Prodi in vodja opozicije Berlusconi, poudarja La Stampa. D'Alema je danes Prodijev odstop komentiral z besedami: "Mi smo dežela norcev."

Predsednik Napolitano bo moral med posvetovanji z vodji strank razrešiti pravi politični rebus, meni milanski Corriere della Sera. Levosredinske stranke bodo morale jamčiti, da se ne bo ponovilo njihovo nasprotovanje vladni politiki. Samo tako bo predsednik lahko poslal Prodija v parlament po novo zaupnico. V ta scenarij pa se je vpletla neznanka Krščansko-demokratske unije pod vodstvom Pierferdinanda Casinija, ki bi se utegnila pridružiti vladni koaliciji, meni časnik.