Ruski parlament za neodvisnost

450 poslancev spodnjega doma parlamenta, dume, je soglasno sprejelo deklaracijo, v kateri predsednika Dmitrija Medvedjeva pozivajo, naj uradno prizna Južno Osetijo in Abhazijo kot samostojni državi. Predsednik sveta federacije Sergej Mironov je ob tem poudaril, da odnosi med Rusijo in Gruzijo po genocidu slednje v Južni Osetiji ne bodo nikoli več enaki. Že pred tem je zgornji dom ruskega parlamenta s 130 glasovi za sprejel odločitev o priznanju pokrajin Abhazije in Južne Osetije.

"Sedaj je jasno, po agresiji Gruzije proti Južni Osetiji, da se odnosi med Gruzijo in Južno Osetijo in Gruzijo ter pokrajino Abhazijo ne morejo vrniti na prejšnje stanje“, je dejal predsednik zgornjega doma parlamenta Sergej Mironov.

"Prebivalci Južne Osetije in Abhazije imajo pravico biti neodvisni“, je še dejal. Zahteva za Medvedjeva sicer ni zavezujoča, vendar politični analitiki poudarjajo, da bi to omogočilo Rusiji boljša pogajalska izhodišča z Zahodom glede prisotnosti ruske vojske v Gruziji.

Sklic Evropskega sveta

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki predseduje Evropski uniji, je danes na zahtevo večine članic EU za 1. september sklical vrh Evropskega sveta o prihodnosti odnosov EU z Rusijo. Govora naj bi bilo tudi o nadaljni pomoči Gruziji. Kot je znano, je Rusija že v petek sporočila, da je končala umik svojih sil iz Gruzije, razen iz pokrajin Južne Osetije in Abhazije ter okoliških tamponskih con.

Ob tem je še zatrdila, da bo ohranila pomembne strateške položaje na zahodu države, predvsem okoli pristaniškega mesta Poti.

Sarkozy je v sobotnem telefonskem pogovoru od ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva zahteval "hiter umik" ruskih sil s cestne povezave, ki vodi od Potija do bližnjega Senakija. Ruskemu predsedniku se je ob tem zahvalil za uresničitev zaveze o umiku ruskih sil iz Gruzije. Oba predsednika sta izpostavila tudi pomen popolne uresničitve sporazuma o prekinitvi ognja v šestih točkah, ki ga je v imenu EU predlagalo francosko predsedstvo EU.

Humanitarna pomoč

Številni Gruzijci so še vedno odvisni od humanitarne pomoči. Večjo pošiljko pomoči je v nedeljo pripeljala ameriška bojna ladja, ki se je zasidrala v Batumiju. Še eno črnomorsko pristanišče, Poti, ki leži okoli 80 kilometrov severneje, pa ostaja pod nadzorom ruskih sil.

Zveza Nato je večkrat pozvala k umiku ruskih sil iz Gruzije na svoje položaje pred izbruhom krize 6. avgusta. Tiskovna predstavnica za Nato Carmen Romero je še pojasnila, da je bilo stališče Nata vedno poziv k popolni prekinitvi ognja in da se to ni spremenilo.

Ozadje konflikta

Gruzijska vojska je napadla Južno Osetijo, saj naj bi zaznali premike 'oboroženih separatistov'. V konflikt se je vmešala tudi Rusija, ki zatrjuje, da želi le zaščititi svoje državljane (več kot 90 odstotkov prebivalcev Južne Osetije ima rusko državljanstvo) in pripadnike ruskih mirovnih sil.

Naftovodi, ki potekajo skozi Gruzijo, so pomembna strateška točka za zahodne države. Južna Osetija mednarodno ni priznana, čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in si jo izborila v vojni z Gruzijo. Gruzija Rusiji očita, da vojaško pomaga Južni Osetiji ter s tem ohranja svojo prisotnost na Kavkazu. Abhazija, ki je s svojimi vojaki tudi prisotna v gruzijsko-ruskem spopadu, je druga pokrajina, ki si jo Gruzija želi ponovno priključiti k svojemu ozemlju.