'Ruski povračilni ukrepi ne bodo bombe, kvečjemu kibernetski napadi'

Zaveznice so, potem ko je po oceni francoskega predsednika Emmanuela Macrona režim Bašarja al Asada v Siriji z uporabo kemičnega orožja prestopil "rdečo črto", zgodaj davi napadle cilje, kjer naj bi sirski režim skrival kemično orožje.

Ameriški predsednik Donald Trump, znan po ostrem jeziku, se tudi tokrat v "bojni napovedi" ni zadrževal, ampak mu je najbrž spet uspelo, da je užalil kar celo regijo. Dejal je, da "je Bližnji vzhod motena regija". Vse, ki podpirajo tamkajšnji režim, torej zlasti Rusijo in Iran, pa vprašal, "kakšna država si želi biti povezana z množičnim morilcem nedolžnih ljudi?", in dodal, da "nobena država ne bo uspešna s promocijo malopridnih držav, surovih tiranov in morilskih diktatorjev," je dejal Trump.

Ostre besede so odmevale skoraj toliko kot sami napadi. Ogorčeni so tako v Iranu kot v Rusiji. A kako zelo?

Oglasili so se prvi analitiki, ki pravijo, da je vnovična eskalacija sirskega konflikta sicer še dodatno zaostrila že tako napeto globalno ozračje, da pa tisti, ki menijo, da bo to vodilo kar v tretjo svetovno vojno, močno pretiravajo.

Več analitikov ocenjuje, da je šlo za premišljen napad na točno določene tarče z namenom, da se omeji možnost večje škode. Bolj kot povzročanje škode, je bil cilj Asadu "poslati sporočilo".

Prav tako menijo, da že igra številk pokaže, da se Rusiji zapletanje v dejanske vojaške konflikte ne izplača. Medtem ko ZDA obrambi namenijo 550 milijard dolarjev, jih Rusija (vsaj uradno) "le" 75 milijard dolarjev. Medtem ko ima Rusija eno letalonosilko, jih imajo ZDA 20.

Če se bo Rusija odločila za povračilne ukrepe, to najbrž ne bo pomenilo rožljanje orožja, ampak nove, a prav tako učinkovite načine "vračanja udarca". Analitiki pri tem izpostavljajo možnosti kibernetskih napadov in širjenja lažnih novic, k čemur se Rusija precej učinkovito zateka že nekaj časa. "Ruski povračilni ukrepi ne bodo bombe, kvečjemu kibernetski napadi," piše Guardianov obrambni dopisnik Ewen McAskill.

Prav tako pa bi bila vojaška konfrontacija pretiran odziv, še menijo. Kot piše Guardian, tokrat niti ni šlo za napad na Asada. Predsedniška palača pač ni bila na seznamu tarč. Prav tako je Trump poudaril, da bodo ZDA zapustile Sirijo takoj, ko bo poražena Islamska država. Da bi se nameraval vmešavati v menjavo režima, čeprav za Asada nima prav nobene lepe besede, ni eksplicitno zagrozil.

Da je bil napad v nasprotju z grozečo Trumpovo retoriko pravzaprav precej mlačen, menijo tudi pri New York Timesu. "Rusija in Iran bosta zaostrila retoriko, ampak direktni vojaški odzivi niso verjetni," je ocenil strokovnjak za Bližnji vzhod Dennis Ross. Kot je ocenil, je bil napad dobro premišljen in omejen tako, da ga Asadovi zavezniki težko izkoristijo kot izgovor za stopnjevanje napetosti, saj ni bil neposredno napaden nihče. "Zadeli so cilje, ki so daleč od ruskih in iranskih ciljev na območju," pravi Ross.

Se pa ZDA, kot še navaja NYT, pripravljajo na morebitne povračilne ukrepe v smislu kibernetskih napadov, tudi takšnih, s katerimi bi poskusili pretrgati komunikacijo med ameriškimi vojaškimi silami na vojnih žariščih, kjer so prisotni ameriški vojaki.

USA Today pa izpostavlja razkazovanje vojaških mišic. Rusija je v Mediteran poslala svoje vojaške ladje, da bi nadzorovale, kaj počnejo ameriške in Natove ladje na območju. Pri tem se sklicujejo na poročanje ruske agencije Tass.

Bližina ruskih in ameriških vojaških ladij je direktorja Ruskega sveta za mednarodne odnose Andreja Kortunova spodbudila k temu, da je situacijo primerjal s kubansko raketno krizo, čeprav v primerjavi ni šel čisto do konca: "Smo še daleč od vrhunca tiste krize. Mislim pa, da je situacija zdaj bolj napeta, kot je bila kadar koli, odkar je na oblast prišel Donald Trump."

Strokovnjak za kemično orožje Hamish de Bretton-Gordon je za Guardian sicer ocenil, da je pristop, če se želi tovrstno orožje res uničiti, kar pravi: "Najboljši način, da uničite kemično orožje, je, da ga razstrelite." Če zaloge niso prevelike, večje nevarnosti za civilno prebivalstvo pri tem ni, je še ocenil.