S človeško verigo za neodvisnost

Predsedniki vlad Estonije, Latvije in Litve so se v litovskem Vilniusu danes udeležili slovesnosti ob 20. obletnici t.i. baltske poti, ko je na današnji dan leta 1989 okoli dva milijona ljudi sklenilo roke in od Vilniusa do Tallinna s 600 kilometrov dolgo človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti. Slovesnosti potekajo tudi v Rigi in Talinnu. Zbrane so na osrednji slovesnosti v Litvi najprej nagovorili tamkajšnji premier Andrius Kubilius, predsednik latvijske vlade Valdis Dombrowskis in estonski premier Andrus Ansip.

Zvečer se bo osrednje dogajanje preselilo na vilniuški Trg neodvisnosti. Tako kot v Vilniusu se dogodka pred 20 leti z najrazličnejšimi prireditvami spominjajo tudi v Rigi in Tallinnu. Med vsemi dogodki najbolj izstopa Srčni utrip za Baltik, v okviru katerega bodo tekači istočasno začeli pot iz Vilniusa in Tallinna in se srečali v Rigi, pri čemer bodo pretekli 671 kilometrov. Idejo za tek je dal latvijski predsednik Valdis Zatlers, za sodelovanje pa se je prijavilo več tisoč ljudi.

Pakt Molotov-Ribbentrop

Estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves je svoje razmišljanje ob pomembni obletnici strnil že v sobotnem nagovoru. Spomnil je, da so pred 20 leti mnogi, tako na vzhodu kot na zahodu, nasprotovali želji baltskih držav po neodvisnosti, predvsem zaradi bojazni, da bi to utegnilo zamajati mir v Evropi. Ob tem je dodal, da je bil ta mir le navidezen.

Ilves se je ob tem spomnil tudi podpisa pakta Molotov-Ribbentrop, ki sta ga prav tako 23. avgusta leta 1939 podpisali nacistična Nemčija in Sovjetska zveza. Ta je med drugim predvideval razdelitev Vzhodne Evrope na območja pod nemškim in sovjetskim vplivom, poleg tega pa je odprl tudi pot sovjetski priključitvi baltskih držav leta 1940. Ob tem je Ilves poudaril, da je bil omenjeni pakt podpisan predvsem na škodo baltskih držav, ki pa so v zadnjih dveh desetletjih pokazale, da so "očitno sposobne preživeti samostojno, brez tuje pomoči".

Napeti odnosi z Rusijo

Vse tri baltske države so se leta 2004 pridružile tako zvezi Nato kot tudi Evropski uniji. Na drugi strani so odnosi z Rusijo, kot naslednico nekdanje Sovjetske zveze, vedno znova dokaj napeti.

Do trenj prihaja predvsem pri mnenjih o aktualnih dogodkih, v Latviji in Estoniji je izvor težav v odnosih z Rusijo največkrat tamkaj živeča rusko govoreča manjšina, prav tako pa se pogledi med baltskimi državami na eni in Rusijo na drugi strani razhajajo tudi pri tolmačenju zgodovinskih dogodkov.
Še vedno trajajoča svetovna gospodarska kriza je tako Latvijo kot Litvo in Estonijo v zadnjih mesecih potisnila v precej negotov gospodarski in socialni položaj.

Gospodarska rast se je na letni ravni zmanjšala 16 do 22 odstotkov, Latvija pa je za blažitev posledic gospodarske krize najela tudi posojilo pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).