Mesić: Rehnov predlog je nesmiseln

Po neuradnih informacijah naj bi evropski komisar za širitev Olli Rehn za reševanje spora glede meje med Hrvaško in Slovenijo predlagal petčlansko ad hoc arbitražno komisijo. Hrvaški mediji poudarjajo, da gre za neuradni predlog, s katerim naj bi Rehn ponujal oblikovanje komisije, v katero bi tri člane imenovala Evropska komisija, po enega pa Hrvaška in Slovenija.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je ocenil, da je to "nesmiselno". "Če naj bi že Hrvaška in Slovenija predlagali po enega člana, naj tri člane omenjene komisije predlaga Meddržavno sodišče v Haagu," je dejal in ponovil, da bo Hrvaška sprejela vsako odločitev mednarodnega sodišča. Dodal je še, da ni treba zapletati razmer in se obremenjevati "z nečim, kar je rešljivo“, odprto vprašanje med državama pa se "ne sme prenašati na ljudi". Opomnil je, da morata državi, njuni prebivalci in gospodarstvi sodelovati ter spomnil, da je Slovenija pomagala Hrvaški na poti v zvezo Nato.

S Sanaderjevim prihodom so se stvari spremenile

Upanja, da bi Hrvaška lahko hitro postala članica EU, je vse manj, v članku o hrvaških prizadevanjih za vstop v EU ter težavah pri tem danes piše britanski tednik Economist in ugotavlja, da so se razmere na Hrvaškem od zmage premierja Iva Sanaderja na volitvah leta 2007, ko je gospodarstvo cvetelo in so tekla pristopna pogajanja z Unijo, krepko spremenile. Hrvaška sicer še vedno računa na vstop v EU leta 2011, a če Slovenija v nekaj mesecih ne bo odpravila blokade pristopnih pogajanj, možnosti, da bi ujeli ta datum, ne bo več.

Časnik še pojasnjuje, da želi Slovenija s pomočjo blokade rešiti dolgoletni spor o Piranskem zalivu. Hrvaška vztraja, da mora problem rešiti meddržavno sodišče, medtem ko Slovenija ni za to. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je 25. marca predlagal arbitražo, a nobena stran predloga ni sprejela, dodaja.

Pred majskimi lokalnimi volitvami in ob začetku predsedniške kampanje hrvaška vlada ni pripravljena na kompromis in nekateri upajo, da bo namesto tega narasel pritisk na Slovenijo.

Economist še ugotavlja, da problem s Slovenijo pomaga pri odvračanju pozornosti javnosti od vrste korupcijskih škandalov in zaskrbljujočega števila mafijskih umorov. In tudi brez Slovenije ima Hrvaška veliko dela, da izpolni zahteve Bruslja, dodaja časnik ter kot veliko težavo omenja prestrukturiranje ladjedelnic, ki zaposlujejo 17.000 ljudi in lahko preživijo samo z velikimi subvencijami.

Časnik opozarja še na predvolilne bonbone, kot je napovedana rast plač v javnem sektorju, ter omenja kritiko Mednarodnega denarnega sklada, češ da bi morala Hrvaška zmanjšati javni sektor. Kot dobro novico Economist navaja zgolj dejstvo, da bi utegnila Hrvaška sedanjo finančno krizo preživeti bolje kot nekatere od njenih sosed.