Medtem ko opozicijske stranke zahtevajo spremembo zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem in pripravo referenduma, na katerem bi se hrvaški državljani izrekli o sodelovanju s Haagom, stranke vladajoče koalicije temu nasprotujejo, saj bi s tem Hrvaško pripeljali v spor z mednarodno skupnostjo.
Hrvaški premier Ivica Račan je sicer pojasnil, da Hrvaška iz sveta prejema številne pozive k sodelovanju s haaškim sodiščem, vendar pa proti državi za zdaj niso uvedene nikakršne sankcije. Kot je še poudaril, Hrvaška ni prekinila sodelovanja s haaškim sodiščem, ampak prav v tem okviru nadaljuje reševanje problema, ki se je pojavil zaradi obtožnice proti Bobetku.
Vse parlamentarne stranke so podprle vlado v nameri, da sproži pravni spor s haaškim sodiščem. Vladajoča koalicija pa ni podprla predloga opozicije o spremembi zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem in pripravi referenduma, na katerem bi se hrvaški državljani izrekli o sodelovanju s Haagom, saj bi s tem Hrvaško pripeljali v spor z mednarodno skupnostjo.
V dopoldanskem delu zasedanja so svoja stališča predstavile vodje poslanskih skupin in predstavnika vlade, podpredsednik Mate Granić in premier Ivica Račan, v popoldanskem delu pa poslanci.
Vlada proti spreminjanju zakona o sodelovanju s Haagom
Premier Račan je poslancem dejal, da se vlada ne strinja s tistimi, ki zahtevajo brezpogojno izvajanje zahtev haaškega sodišča, ne da bi pred tem izkoristili vse pravne možnosti, ki jih v dialogu s Haagom nudijo ustavni zakon o sodelovanju, statut in pravila sodišča. Vlada pa tudi nasprotuje spremembi ustavnega zakona o sodelovanju s sodiščem in referendumu, saj bi takšna dejanja Hrvaško pripeljala v spor z mednarodno skupnostjo in osamitev.
Predsednik sabora Zlatko Tomčić je uvodoma dejal, da mora Hrvaška sprejeti "težko in odgovorno" odločitev, da pa ni nobenega dvoma, da mora spoštovati prevzete mednarodne obveznosti. Poudaril je še, da mora razprava o sodelovanju s Haagom potekati znotraj pristojnih institucij sistema in ne izven njih.
Podpredsednik hrvaške vlade in vodja vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem Goran Granić je poslancem dejal, da vlada ne postavlja pod vprašaj sodelovanja s sodiščem, meni pa, da je obtožnica proti generalu Bobetku v opisu dogodkov v Medačkem džepu v neskladju s hrvaško ustavo. Granić je povedal, da iz obtožnice izhaja, da je bila akcija v Medačkem džepu "pripravljena, načrtovana in izvedena z namenom pregona srbskih civilistov na politični, rasni in verski osnovi", s čimer se hrvaška vlada ne more strinjati.
Stranke za nadaljevanje sodelovanja s haaškim sodiščem
Na popoldanskem delu razprave v hrvaškem saboru o izvajanju ustavnega zakona o sodelovanju Hrvaške s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o obtožnici, ki jo je haaško sodišče vložilo proti upokojenemu hrvaškemu generalu Janku Bobetku, se je izkazalo, da se vse stranke strinjajo z nadaljevanjem sodelovanja s Haaškim sodiščem, vendar si nasprotujejo glede pristopov sodelovanja. Poslanci vladajoče koalicije in opozicije pa so se strinjali, da je "osupljivo, da se hrvaški poskusi, da izkoristi vse pravne možnosti, ki jih ima na voljo, označujejo kot nesodelovanje s haaškim sodiščem". Hrvaška je pripravljena sodelovati s haaškim sodiščem, kar tudi počne, saj se zaveda, da bi jo sicer doletele težke posledice mednarodne osamitve, so poudarjali poslanci.
Na razpravo se je sicer prijavilo 66 poslancev, tako da bo razprava sabora verjetno trajala do poznih večernih ur.
Obtožnica na ustavnem sodišču
Hrvaška vlada bo, potem ko se bo seznanila s sklepi današnje razprave v saboru, v začetku prihodnjega tedna od ustavnega sodišča zahtevala mnenje o tem, ali je del obtožnice, ki bremeni generala Bobetka, v skladu s hrvaško ustavo.
Več razpravljavcev iz vrst opozicije je poudarilo, da je bil govor, s katerim se je predsednik Stjepan Mesić obrnil na javnost, škodljiv. Predstavnik največje opozicijske stranke, HDZ, Vladimir Šeks je dejal, da je predsednik Mesić v svojem govoru, v katerem se je zavzel za polno sodelovanje s haaškim sodiščem, kršil ustavo. Večina opozicijskih strank meni, da stališča predsednika niso usklajena z vladnimi, predsednikov govor pa naj bi zmedel tako domačo kot tujo javnost.
