Odločitev je bila pričakovana, saj so se v razpravi vse poslanske skupine v glavnem izrekle proti njegovi vsebini in poudarjale, da je niso pripravljeni podpreti. Poslanci so v razpravi ocenili, da v tem trenutku ne bi smeli podpreti ultimativne resolucije in da bi lahko bila vsaka enostranska poteza s hrvaške strani kontraproduktivna.
Nepodpora že v razpravi
Resolucije v razpravi niso podprli člani nobenega strankarskega kluba razen desničarske Hrvaške stranke prava (HSP), ki je resolucijo predlagala.
Podpredsednik HSP Tonči Tadić, ki je saborske poslance pozval, naj podprejo resolucijo, je poudaril, da je saborska razprava o odnosih s Slovenijo prišla v času, ko dobro znane stare težave še niso rešene, hkrati pa se odpirajo nove, kjer jih ni bilo pričakovati, med katerimi je omenil na primer tako imenovane tovornjakarsko vojno. Tadić je poudaril, da je HSP konec leta 1998 saboru predložila poročilo o slovensko-hrvaških odnosih, ki je tedaj izzval burno razpravo, rezultat te razprave pa je bil sprejem deklaracije o položaju meddržavnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško leta 1999.
Po določilih deklaracije iz leta 1999, mora sabor hrvaški vladi pred kakršnimi koli pogajanji s Slovenijo, podati in odobriti okvir za pogajanja, hrvaška vlada pa mora sabor obveščati o napredovanju pogajanj o vseh spornih točkah s Slovenijo.
SOPS v nasprotju s Konvencijo o pomorskem pravu
Tadić je še spomnil, da je 47. točka sporazuma SOPS v nasprotju s Konvencijo o pomorskem pravu, po kateri je slovenskim ribičem dovoljen ribolov do polovice zahodne obale Istre. HSP po Tadićevih besedah meni, da je Hrvaška Slovencem po nepotrebnem dopustila ribolov v hrvaškem teritorialnem morju in s tem "šla na roko" krogom v Sloveniji, ki so spodbujali ustvarjanje posebnih okoliščin na morju.
Tadić je še pojasnil, da resolucijo njegove stranke sestavlja šest točk, v katerih najprej zahtevajo spoštovanje sredinske črte v Piranskem zalivu. V drugi točki zahtevajo, da se mora Hrvaška pri reševanju sporov s Slovenijo posluževati mednarodnega prava in težave reševati ločeno enega od drugega.
HDZ se ne strinja
Poslanec kluba Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Goran Jandroković je v razpravi poudaril, da bi predlog resolucije HSP lahko služil kot spodbuda v razpravi o dvostranskih odnosih s Slovenijo, vendar pa za HDZ vsebina in oblika te resolucije nista dober način za reševanje dvostranskih vprašanj, resolucija pa se jim ne zdi primerna niti za saborski uradni dokument.
Jandroković je še dejal, da Hrvaška ceni slovensko podporo na poti v EU in da obe državi delita podobno preteklost in skupno evropsko prihodnost, kar je kontekst v okviru katerega bi morali reševati odprta vprašanja. Reševanje teh vprašanj bi bilo potrebno prepustiti vladi in diplomaciji, če pa se dogovora ne da doseči, še vedno ostaja možnost vključevanja tretje strani.
Đurđa Adlešić iz Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) je pozvala k okrepitvi diplomatskih aktivnosti Hrvaške, v katerih Hrvaška ne bo vodila politike popuščanja do druge strani.
Davor Kovidović iz social-demokratske stranke pa je poudaril, da ni potrebno z resolucijo HSP še večati napetosti in ustvarjati politični pritisk s hrvaške strani ali dajati vtis, da Hrvaška Sloveniji daje ultimate.
