Začelo se je s kljubovanjem obtoženega Sadama Huseina glavnemu sodniku Rizkarju Mohamedu Aminu. Bradati Sadam, oblečen v temno jakno z razprto srajco in s koranom v roki, namreč ni želel potrditi svojih osebnih podatkov, kot zahteva formalni postopek.
Namesto tega je Sadam glavnega sodnika vprašal, kdo je. "Ohranjam svoje ustavne pravice kot predsednik Iraka," je še dejal. "Ne priznavam tega telesa, ki vas je odobrilo in ne priznavam te agresije... Z vsem spoštovanjem, ne odgovarjam temu tako imenovanemu sodišču," je dodal.
V nadaljevanju procesa se je Sadam izrekel za nedolžnega glede obtožb, da je kriv za zločin v šiitski vasi Dudžali, kjer je bilo v pokolu leta 1982 ubitih 142 ljudi. "Ponavljam to, kar sem dejal, nisem kriv. Nedolžen sem," je izjavil Sadam Husein. Prav tako se je za nedolžne izrekla sedmerica, ki ji prav tako sodijo v omenjenem primeru. "Ponavljam to, kar sem dejal, nisem kriv. Nedolžen sem," je izjavil Sadam Husein.
Sadamov nastop na prvem dnevu sojenja je v skladu s pričakovano obrambo, po kateri bodo njegovi odvetniki poskušali izpodbijati legitimnost posebnega sodišča, za katerim stojijo ZDA. Sojenje se bo nadaljevalo 28. novembra.
Sojenje v zeleni coni
Proces poteka v močno zastraženi sodni dvorani v nekdanjih prostorih stranke Baas, ki se nahaja na območju strogo varovane zelene cone v središču Bagdada.
Kraj in čas procesa sta bila skrivnost vse do začetka procesa. Prav tako do zadnjega niso želeli izdati identitete sodnikov.
Grozi mu smrtna kazen
Nekdanjemu diktatorju in njegovim sedmim sodelavcem bodo za zdaj sodili zgolj za en zločin, za katerega so zaključili preiskavo - pokol 143 prebivalcev šiitske vasi Dudžail leta 1982. Če jih bodo spoznali za krive, Huseinu in sedmim pomagačem, med katerimi sta tudi nekdanji iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan ter Huseinov polbrat in svetovalec Barzan Ibrahim Hasan, grozi smrtna kazen z obešenjem.
Za prebivalce majhne vasice, ki so utrpeli pokol, predstavlja sojenje začetek pravice za žrtve. V vasici se je zbralo več protestnikov, ki za obtoženega zahtevajo smrtno kazen. “To je konec za tirana,” je povedal eden od sorodnikov žrtev. ”Prizadel nas je, prizadel je moje sorodnike in moje najbližje prijatelje. Smrt ni dovolj velika kazen,” je dejal eden od prizadetih.
Protestniki v Tikritu podpirajo Huseina
Na protestni shod so se medtem v Tikritu odpravili tudi Huseinovi privrženci. Ti so že v noči na sredo protestirali proti procesu. Potem ko so se zbrali pred eno od mošej, so se z vozili zapeljali skozi mesto in vzklikali: "Sadam Husein je zakoniti predsednik Iraka!". Danes so trgovine v Tikritu zaprte, okoli mesta pa so namestili policijske sile. V samem mestu sicer policisti ne patruljirajo in ne preprečujejo premikov množice.
Skupaj dvanajst obtožb
Obtožnica zaradi zločina v Dudžailu je ena od skupno dvanajstih obtožb, ki bremenijo nekdanjega iraškega diktatorja.
68-letnega Huseina obtožujejo odgovornosti za množične poboje več deset tisoč šiitov, Kurdov in političnih nasprotnikov.
Obtožnica ga bremeni med drugim bremeni zločinov proti človečnosti med osemletno iraško vojno z Iranom, ki jo je sprožil leta 1980.
Podobne obtožbe se nanašajo na njegovo invazijo na Kuvajt leta 1990, ki so ga iraške sile okupirale za sedem mesecev. Od tam so ga v zalivski vojni pregnale koalicijske sile pod vodstvom ZDA.
Husein naj bi ukazal operacijo Anfal proti Kurdom leta 1988, ko je bilo ubitih kakih 180.000 ljudi, uporabo kemičnega orožja v kurdski vasi Halabdža istega leta, ki je terjala 5000 mrtvih.
Dve leti v priporu ameriške vojske
Strmoglavljenega diktatorja so ameriške sile zajele aprila 2003 v bližini njegovega rodnega mesta Tikrit na severu Iraka.
