Gre za odgovore na vprašanja, ki naj bi jih temu nekdanjemu diktatorju postavil neznani novinar. Posnetek Al Džazire se je ostredotočil predvsem na stališče Sadama Huseina do iraških šiitov. "Stališče (duhovnega vodje šiitskih muslimanov v Iraku) ajatole Alija Huseina el Sistanija ter šiitskih verskih oblasti (havza) v Nadžafu je pomembno za džihad Iračanov," piše v omenjenem sporočilu, ki naj bi ga napisal nekdanji iraški diktator.
V sporočilu avtor obenem poudarja, da havza doslej še ni pozvala k džihadu proti okupatorju, kar bi morala storiti, "ker je iraško ljudstvo enotno proti okupaciji." Šiiti predstavljajo večinsko prebivalstvo Iraka, vendar pa so bili v času vladavine Sadama Huseina, sicer sunita, preganjani. Šiitska podpora je izrednega pomena za ameriške načrte za povojno obnovo Iraka.
Šiitski ultimat za Američane
Šiitska muslimanska skupina je ameriškim silam postavila 24 ur časa za umik iz šiitskega predmestja Bagdada, Sadr Cityja, ker so v sredo streljale na šiitske protestnike, pri tem pa je bil ubit en otrok in pet ljudi ranjenih. Poveljstvo ameriških sil v Bagdadu je sicer že izrazilo "najgloblje obžalovanje" nad dogodkom in ga označilo za napako. Protesti več tisoč šiitov v Sadr Cityju so izbruhnili, ker so ameriški vojaki s helikopterjem s telekomunikacijskega stolpa odstranili črno šiitsko zastavo. Šiiti so se nato znova povzpeli na stolp in obesili štiri nove zastave, ko so ameriški helikopterji znova skušali odstraniti zastave, so jih Iračani na vrh stolpa pričakali z motikami in drugim podobnim orodjem, tedaj pa so ameriški vojaki na njih odprli ogenj. Z orožjem so nato odgovorili tudi Iračani.
Ameriški podpolkovnik Christopher Hoffman je danes zatrdil, da dogodki nikakor niso bili uperjeni proti prebivalcem Sadr Cityja. Kot je dejal, je ameriška vojska že sprožila preiskavo incidenta, poudaril pa je še, da bodo odgovorne kaznovali. Predstavnik šiitske muslimanske skupine Al Sadr, Kaiz Al-Hazali, je kljub vsemu od Američanov zahteval, da iz te bagdadske četrti umaknejo vojake in helikopterje. Opozoril jih je še, naj ultimat o umiku svojih sil vzamejo resno, ker drugače skupina Al Sadr "ne bo mogla prevzeti odgovornosti za usodo ameriških vojakov".
Varnostni svet potrdil resolucijo o Iraku
Varnostni svet ZN je sprejel ameriški predlog resolucije, ki ustanavlja misijo ZN v Iraku in potrjuje ustanovitev sveta prehodne iraške vlade, vendar ga ne priznava na način, kakršnega so želele ZDA. Za resolucijo 1500 je glasovalo 14 držav, Sirija pa se je vzdržala. Sirija je glasovala v skladu s stališčem Arabske lige, ki ne priznava sveta prehodne iraške vlade in čaka na izvoljeno vlado.
Prvi člen resolucije pravi, da Varnostni svet odobrava ustanovitev sveta prehodne iraške vlade, ki je "pomemben korak k oblikovanju reprezentativne, mednarodno priznane vlade, ki bo izvajala suverenost nad Irakom". Drugi člen resolucije za obdobje 12 mesecev ustanavlja Podporno misijo ZN za Irak, ki bo omogočila izvajanje nalog ZN v tej državi. Ustanovitev misije je zahteval generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi dejavnosti, ki jih v Iraku trenutno izvaja njegov osebni odposlanec Sergio Vieira de Mello, dobile formalni okvir. Misija naj bi imela več kot 300 uslužbencev, ki naj bi zagotovili usklajevanje humanitarnih nalog in politično svetovanje.
