Sadat se je predal Izraelcem

Izraelski vojaki so zasedli palestinski zapor v Jerihu na Zahodnem bregu, kjer je zaprt vodja palestinske oborožene skupine PFLP, Ahmed Sadat. Od njega so zahtevali, naj se preda izraelskim silam, kar je sprva zavrnil. Po desetih urah pa se je Izraelcem le predal. Skupaj z njim se je izraelskim silam predalo še pet drugih domnevnih palestinskih skrajnežev, med njimi tudi predstavnik doslej vladajočega palestinskega gibanja Fatah, Fuad Šubaki. Sadatu in preostalim petim bodo sodili v Izraelu.

Sadat je bil obsojen zaradi umora izraelskega ministra za turizem, kazen pa je prestajal pod nadzorom opazovalcev iz Združenih držav in Velike Britanije. Ti so se s prizorišča tik pred začetkom izraelske akcije umaknili.

“Menimo, da so Američani in Britanci odgovorni za Sadatovo varnost. Njihov umik je kršitev dogovora, ki so ga sklenili s palestinskimi oblastmi,” je dejal pomočnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, Abdel Ahmed Rahman. Abas je pred dnevi napovedal, da je pripravljen Sadata, ki je v zaporu od leta 2002, spustiti na prostost, kar je sprožilo jezen odziv Izraela. Tamkajšnja vlada je sporočila, da imajo pravico Sadata privesti pred sodišče, če ga Palestinci izpustijo.

Izrael nadzoruje zapor

Izraelske sile so z buldožerji podrle zidove zapora in tam prevzele nadzor. Pri tem so ubili paznika in jetnika, več ljudi je bilo ranjenih.

Okoli 180 zaporniških paznikov in jetnikov se je predalo, po nevedbah britanskega BBC-ja pa naj bi jim izraelski vojaki grozili, da jih bodo v nasprotnem primeru ubili.

Palestinci krivijo ZDA in Veliko Britanijo

Palestinske skrajne skupine so Američanom in Britancem zagrozile s povračilnimi ukrepi, saj menijo, da bi morali varovati Sadata. Skrajneži so tako v Gazi podtaknili ogenj v britanski kulturni center, kjer so sicer zaposleni le Palestinci, ter napadli veleposlaništvo EU in sedež neke ameriške organizacije. Oboroženi napadalci so streljali tudi na konvoj, s katerim so tujci zapuščali Gazo, vendar ranjenih ni bilo. Svoj srd so neznani palestinski napadalci stresli tudi na prostore nemške televizijske mreže ARD v mestu Gaza. Nemška televizija ima prostore v isti zgradbi kot britanska televizija BBC, vendar še ni znano, ali je bila tudi ta tarča napada.

Palestinci so ugrabili najmanj sedem tujcev, med njimi zaposlenega na Mednarodnem Rdečem križu - šlo naj bi za Švicarja - in štiri Francoze. Švicarja in dve Francozinji naj bi že izpustili. Iz hotela v Gazi, ki je priljubljen med Zahodnjaki, pa so odpeljali štiri osebe. Skrajno palestinsko gibanje Brigade mučenikov Al Akse pa je prevzelo odgovornost za ugrabitev ameriškega univerzitetnega profesorja, ki so ga že izpustili. 45-letnega Douglasa Johnsona so ugrabili z Arabsko-ameriške univerze v Dženinu na Zahodnem bregu. Johnsonovi ugrabitelji za napad na zapor v Jerihu krivijo ZDA in Veliko Britanijo, ker sta ti dve državi umaknili svoje opazovalce iz zapora. "To je naš odgovor na to, kar je ameriški predsednik George Bush danes naredil v Jerihu," je dejal eden od ugrabiteljev.

Tuje agencije poročajo še o dveh ugrabljenih novinarjih iz Južne Koreje, vendar podrobnosti niso znane. Medtem pa je 15.000 Palestincev udeležilo protestnega pohoda po Gazi.

Vodja Hamasa Haled Mašal je Palestince pozval, naj se uprejo akciji Izraela. Povabil jih je, naj se v čim večjem številu udeležijo demonstracij ob zaporu, Izraelce pa je opozoril, da Sadatu ne smejo storiti žalega, sicer bodo sami odgovorni za posledice. Z ostrimi povračilnimi ukrepi grozi tudi PFLP.

Abas poziva k ustavitvi napadov

Palestinski predsednik Abas, ki je sicer Britance in Američane obtožil, da so oni odgovorni za nasilje v zaporu, je Palestince pozval, naj bodo mirni in naj ne napadajo tujih predstavništev na palestinskih ozemljih. Zaradi napetih razmer so palestinski policisti dobili ukaz, da lahko streljajo na vse, ki bi poskušali napasti tuje interese na palestinskih ozemljih. Prva žrtev ukaza je že padla. Policija je v Gazi ubila pripadnika Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, sedem ljudi pa je bilo ranjenih.

Oglasila se je tudi Arabska liga, ki je obsodila izraelsko operacijo in jo označila za nevarno. "Ta nevarna in divja operacija, ki jo izvaja okupacijska vojska, predstavlja kršitev sporazuma med palestinskimi oblastmi, ZDA, Veliko Britanijo in Izraelom glede Sadata," je izjavil predstavnik Arabske lige za palestinsko vprašanje Mohamed Sobejh.

Britanski zunanji minister Jack Straw je medtem zagovarjal odločitev o umiku Britancev iz zapora v Jerihu. "Velika Britanija in ZDA so večkrat izrazile zaskrbljenost pri palestinskih oblasteh nad varnostjo naših opazovalcev," je izjavil Straw.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je Palestince pozval, naj ostanejo mirni in končajo nasilje, ki ga je sprožila njihova jeza zaradi izraelske operacije. Poleg tega je pozval tudi k izpustitvi ugrabljenih tujcev, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Atentat kot maščevanje

Sadat naj bi naročil atentat na izraelskega ministra, s čimer naj bi se želel maščevati za uboj enega od vodij PFLP. Omenjeno gibanje je del Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), v kateri jo po številu članov prekaša le Abasov Fatah. Najbolj dejavni so bili konec 60. in v 70. letih, ko so bili vpleteni v vrsto ugrabitev letal. Njihov pomen se je v zadnjem desetletju in pol močno zmanjšal. Razlog za to je bil razpad Sovjetske zveze, od koder so dobivali močno podporo, in krepitev islamskih gibanj. PFLP ima namreč marksistične korenine.

Gibanje je dolgo nasprotovalo mirovnim pogovorom z Izraelom in se zavzemalo za ustanovitev arabske države Palestine, v kateri bi imeli Judje status manjšine.

Ariel bo izraelski

Vršilec dolžnosti izraelskega premierja Ehud Olmert je dejal, da največje judovske naselbine na Zahodnem bregu ne bodo nikoli zapustili. Gre za naselbino Ariel med Tel Avivom in Jeruzalemom. To bo po mnenju poznavalcev še zaostrilo spor med izraelsko in palestinsko stranjo, Olmertu pa naj bi tik pred volitvami, napovedanimi za 28. marec, prineslo dodatne glasove.

Olmertova izjava je v očitnem nasprotju z zahtevami mednarodne skupnosti, zlasti ZDA, da Izrael prekine z aktivnostmi, ki bi ogrozile obstoj prihodnje palestinske države. Z vključitvijo Ariela v Izrael bi bil namreč Zahodni breg praktično razdeljen na dvoje.

Palestinci želijo Zahodni breg, ki je pod izraelsko okupacijo, vključiti v svojo prihodnjo državo. Na omenjenem ozemlju živi 2,4 milijona Palestincev in okoli 400 tisoč judovskih naseljencev. Mednarodna skupnost gradnjo judovskih naselbin na zasedenih ozemljih večinoma obsoja, kot nelegalno so jo označili tudi Združeni narodi in Mednarodno kazensko sodišče.