"Današnji dan je eden v nizu pomembnih datumov v novejši hrvaški zgodovini," je današnjo odločitev voditeljev držav članic Evropske unije, ki so se na vrhu v Bruslju dogovorili o začetku pristopnih pogajanj s Hrvaško 17. marca prihodnje leto, komentiral hrvaški premier Ivo Sanader.
Voditelji EU, med katerimi je prvič novi slovenski premier Janez Janša, so zeleno luč Hrvaški prižgali praktično brezpogojno. Izrecni pogoj, da mora biti prej potrjeno polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so namreč črtali ter se po trditvah diplomatskih virov dogovorili za ohlapnejšo formulacijo.
Še vedno sicer velja, da se bodo pogajanja začela, če polno sodelovanje s sodiščem bo, a po njihovih pojasnilih bo oceno o tem pripravilo predsedstvo EU. V času začetka pristopnih pogajanj bo EU predsedoval Luksemburg, država, ki sodi v krog tistih članic, ki podpirajo brezpogojni začetek pristopnih pogovorov.
Nizozemsko predsedstvo EU je v predlogih sklepov za vrh sicer predlagalo, da naj bi se pogajanja začela šele aprila, sodelovanje s Haagom pa naj bi bilo predhodno "potrjeno". Čeprav izrecno ni bilo zapisano, naj bi se ta ocena pripravila na podlagi novega poročila glavne tožilke haaškega sodišča Carle del Ponte ter informacij posameznih držav članic. Nizozemsko predsedstvo samo sklepov vrha na to temo še ni pojasnilo.
Pred vrhom so bile članice glede pogoja za Hrvaško sicer razdeljene. Konzervativni voditelji, tudi Janša, so se v četrtek pred začetkom bruseljskega zasedanja strinjali, naj bo odločitev za Hrvaško brezpogojna, medtem ko so nekatere članice, med njimi Velika Britanija, temu nasprotovale.
Janša: Slovenija je aktivno podprla začetek pogajanj
Slovenija je v Bruslju aktivno podprla začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško, ob tem pa izrazila pričakovanje, da "dobivamo nov okvir za sodelovanje na dvostranski ravni, pri reševanju odprtih vprašanj, v evropskem duhu ob spoštovanju dogovorov in evropskih standardov", kot je po končanem vrhu dejal slovenski premier Janša.
Janša je ob tem dejal, da ostaja sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem še naprej resna obveza, kar bo ocenjeval forum zunanjih ministrov članic EU. Kot je še poudaril, to vprašanje za Slovenijo ni strateškega pomena, zato "ni razloga, da bi morala Slovenija pogojevati začetek pogajanj Hrvaške z EU".
Gotovine niso izrecno omenjali
Da se Hrvaška splošnemu pogoju sodelovanja s Haagom ne bo mogla izogniti, je sicer jasno, saj jo je vrh tudi pozval, naj čimprej ujame in v Haag pošlje še zadnjega obtoženega. Slednji, general Ante Gotovina, poveljnik hrvaških sil v operaciji Nevihta leta 1995, sicer ni poimensko ni omenjen. Sanader je že obljubil, da bo Hrvaška storila vse, da bo to zahtevo izpolnila. "Ne vemo, kje je general Gotovina. Naredili bomo vse, da bi ta primer rešili, obstaja obtožnica, s katero se mora Gotovina soočiti v Haagu, in tu alternative ni," je pristavil hrvaški premier.
Hrvaška je status države kandidatke sicer dobila na junijskem vrhu EU, kjer so voditelji tudi napovedali, da se bodo pogajanja začela "zgodaj v letu 2005". Evropska komisija je oktobra letos tudi že pripravila strategijo za pogajanja.
Ciljni datum za pogajanja v sklepih vrha ni omenjen. Hrvaška bi pogovore sicer želela skleniti v dveh letih in najkasneje leta 2009 postati članica povezave.