
"Ni res, da Slovenija blokira pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo," je ob prihodu na srečanje najvišjih predstavnikov strank iz družine Evropske ljudske stranke (EPP) v Helsinkih dejal hrvaški premier Ivo Sanader. "Slovenija sodi med države, ki močno podpirajo vstop Hrvaške v EU," je zatrdil in takoj zanikal navedbe hrvaških in avstrijskih medijev, po katerih naj bi Ljubljana ovirala pogajanja Zagreba z EU o ribištvu in prostem pretoku kapitala.
"Očitno nekdo želi spreti Hrvate in Slovence. Mi smo zelo dobri prijatelji. Res pa je, da imamo nekatera odprta vprašanja. Tega nihče ne zanika," je dejal hrvaški premier. Hkrati je poudaril, da so Slovenija, slovenski premier in slovenski predsednik vedno trdno podpirali vstop Hrvaške v EU.
Glede domnevne razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v tožbi hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji pa je Sanader povedal, da politiki naj ne bi razpravljali o pričakovanjih, zato bo odločitev komentiral, ko bo sprejeta. "Ne odgovarjam na hipotetična vprašanja," je zatrdil.
Hrvaški premier je sicer danes v Helsinkih izrazil upanje, da bo EU držala svojo napoved in institucionalno reformo izvedla do konca leta 2008. V tem času bo tudi Hrvaška pripravljena na vstop, je poudaril.
Pri tem ga je podprl tudi predsednik EPP Wilfried Martens, ki je po današnjem srečanju s Sanaderjem podprl vstop Hrvaške v EU leta 2009. "V vsakem primeru si želimo Hrvaške kot članice EU pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament," je dejal.
Janša: Težko bi rekli, da Slovenija kar koli blokira
V pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo o ribištvu "gre v bistvu za pogajanja Hrvaške in EU, kjer pa ima Slovenija neposredni interes, tako da bi težko rekli, da Slovenija kar koli blokira. Gre v bistvu za pogoje, ki jih Hrvaška mora izpolniti kot vsaka druga članica EU," je danes v Helsinkih pred petkovim neformalnim vrhom EU v Lahtiju dejal slovenski premier Janez Janša. Dodal je, da enako velja tudi za poglavje o prostem pretoku kapitala.

Glede poglavja o ribištvu je Janša dejal, da sta bistveni dve stvari. Hrvaška in Slovenija sta podpisali in ratificirali maloobmejni sporazum, ki ureja tudi vprašanje ribištva, Slovenija pa je ob vstopu v EU prevzela tudi evropsko ureditev za področje ribištva in zato gre zdaj za pogajanja med Hrvaško in EU, je pojasnil.
Tudi v primeru poročanja nekaterih avstrijskih in hrvaških medijev glede blokade Slovenije pri poglavju o prostem pretoku kapitala, je Janša ponovil, da "mora vsaka država, ki želi postati članica EU, izpolnjevati določene pogoje", v tem primeru pogoje za prost pretok kapitala in zagotoviti delovanje notranjega trga. "Hrvaška je dolžna, tako kot je bila dolžna Slovenija, odpreti svoj trg tudi za tuje banke, in mislim, da v zvezi s tem ne bo nikakršnega problema," je dejal Janša.
Glede tožbe hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji je dejal, da pričakuje ugoden razplet. Poudaril je, da "je zadeva v veliki meri popolnoma jasna, saj je Hrvaška podpisala sporazum, v okviru katerega je popolnoma jasno določeno, da so to vprašanja, ki spadajo v področje sukcesije".
Janša zato meni, da bodo tudi vse odločitve mednarodnih institucij, tudi sodišč, takšne, da tega vprašanja ne bodo postavljale na glavo. "V vsakem primeru sporazum o nasledstvu velja in sodba sodišča s 6. novembra tega ne bo spremenila," je dodal premier glede razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.
Evropska komisija je sicer danes v Bruslju v odzivu na poročanje avstrijskih in hrvaških medijev, da Slovenija zaradi neizvajanja ribiškega dela sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) skuša pogojevati začetek pogajanj Hrvaške z EU za področje ribištva, dejala, da morata strani zadeve razrešiti v dvostranskih pogovorih. "Gre za dvostransko zadevo," je poudarila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Krisztina Nagy in dodala, da mora biti spor razrešen s strani Slovenije in Hrvaške.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.