Bush je v torek obvestil kongres, da je podpisal izvršni ukaz o uvedbi sankcij proti Siriji, ker dejanja njene vlade, vključno s prizadevanji za pridobitev orožij za množično uničevanje in okupacijo Libanona, predstavljajo izredno grožnjo nacionalni varnosti, zunanji politiki in gospodarstvu ZDA.
Uradni Damask se je na ameriško odločitev že odzval in sankcije označil kot "nepravične in neupravičene".
Bush je imel na podlagi zakona o "Sirski odgovornosti in obnovi suverenosti Libanona", ki ga je podpisal decembra lani, možnost uvedbe skupaj šestih diplomatskih in gospodarskih sankcij, odločil pa se je za dvoje. To sta prepoved ameriškega izvoza v Sirijo razen zdravil in hrane ter prepoved poletov sirskih letal v ZDA, razen uradnih vladnih poletov. Bush je finančnemu ministrstvu tudi naročil, naj po svoji presoji zamrzne premoženje vseh Sircev, ki so vpleteni v terorizem, okupacijo Libanona ali napade v Iraku.
Sirski premier Mohamed Nadži Otri je Bushevo odločitev označil za "nepravično in neupravičeno" ter zatrdil, da sankcije ne bodo imele učinka na Sirijo. ZDA je obenem pozval, naj spremenijo svojo odločitev in ne povzročajo problemov med državama. "Nikakršnega interesa nimamo za probleme z ameriško administracijo in dobro vemo, da številnih odgovornih v tej administraciji uvedba sankcij ni prepričala," je dodal sirski premier.
Sirija je po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 sodelovala z ameriško administracijo pri izmenjavi informacij o Al Kaidi, vendar so se odnosi zapletli z vojno proti Iraku. Washington se je odločil, da ne bo delal razlik med terorističnimi organizacijami, Sirija pa podpira Hezbolah in Hamas, zato je deležna sankcij. Najbolj pa ji Washington zameri, ker prek sirsko-iraške meje prehajajo tuji bojevniki, ki napadajo ameriške sile v Iraku. Sirija je pred kratkim sicer sprejela ukrepe za večji nadzor na meji, vendar po mnenju administracije ti ne zadostujejo.
Poleg vsega naštetega naj bi imela Sirija dovršen program kemičnega orožja, prizadevala pa naj bi si tudi za pridobitev biološkega orožja. Med sirskimi "grehi" je tudi zadrževanje 200 milijonov dolarjev sredstev nekdanjega iraškega režima, ki bi jih moral Damask v skladu z resolucijo Varnostnega sveta že lani nakazati na poseben račun Razvojnega sklada za Irak.
Bush je opozoril, da bo uvedel dodatne sankcije, če se Sirija ne odpove programom orožja za množično uničevanje, če ne umakne svojih enot iz Libanona in če ne bo polno sodelovala z mednarodnimi prizadevanji za stabilizacijo Iraka. Ameriški državni sekretar, kdorkoli to že leta 2005 bo, bo moral vsako leto podati poročilo o uresničevanju zahtev in če bo Sirija dosegla napredek, se lahko sankcije odpravijo, velja pa tudi obratno. Sedanje sankcije sicer niso katastrofalno hude za Sirijo, saj znaša celotna trgovina med državama le okoli 300 milijonov dolarjev letno. Iz sankcij so med drugim izvzeti komunikacijska oprema in rezervni deli za civilna letala, kajti ZDA ne želijo ogrožati varnosti v letalskem prometu.